AII-phoria: ko AI postane tema skupnosti, dela in poslovnih praks

Direktorica Zavoda AI-D Kaja Kovič je poudarila, da se okoli aktivnosti zavoda oblikuje mreža sodelovanj, ki presega klasična izobraževanja: povezovanja nastajajo projektno, poslovno in tudi kadrovsko.

Od eksperimentiranja k implementaciji

Marko Štefančič, direktor Kompetenčnega centra za umetno inteligenco (KCUI), pravi, da se odvija ključni premik, in sicer prehod od testiranj k vpeljavi v procese: podjetja vse manj razpravljajo, ali bodo AI uporabljala, in vse bolj, kako hitro jo lahko vključijo v delo. Po njegovih besedah pri tem ne izstopajo nujno največji sistemi, temveč organizacije z bolj odprto kulturo in pripravljenostjo na spremembe.

EU projekti: AI kot »sparing partner«

Igor Razbornik opozarja, da AI ni smiselno uporabljati zgolj kot generator besedil, temveč kot pomoč pri razčlenjevanju problema, razumevanju razpisnih kriterijev in preverjanju logike projekta. Izpostavil je koncept specializiranih »AI mentorjev«, ki pomagajo odkrivati logične vrzeli in usklajevati strukturo prijave z logiko ocenjevalcev.

Uvajanje AI v podjetjih: manj »orodje«, bolj transformacija

Kristina Rabar Lukež je predstavila izkušnje sistematičnega uvajanja AI v poslovanje in poudarila, da je najpogostejša napaka razumevanje AI kot izoliranega orodja, namesto kot spremembe načina dela. Pri premišljeni integraciji se učinki pokažejo v hitrejših procesih, bolj podatkovno podprtih odločitvah in več prostora za naloge z višjo dodano vrednostjo.

Kognitivna plat: od »brainrota« k »brainboostu«

Dr. Iztok Kosem (FRI) je naslovil vprašanje, ali sodobne tehnologije slabšajo koncentracijo. Predstavil je jezikovne igre na portalu CJVT, ki z uporabo podatkovnih baz in jezikovnih modelov spodbujajo aktivno razmišljanje, širjenje besedišča in razumevanje. Ključna razlika je po njegovem v načinu uporabe: problem ni tehnologija sama, temveč pasivna raba.

Vizualne vsebine: kaj še šteje kot dokaz?

Luka Tišler, član strokovnega sveta Zavoda AI-D, je opozoril na hitro izboljševanje generativnih orodij za fotografijo in video ter s tem povezano vprašanje zaupanja: fotografija in posnetek nista več samoumeven dokaz. Hkrati je izpostavil tudi priložnosti za ustvarjalce – produkcija je dostopnejša, konkurenčna prednost pa se seli k ideji, konceptu in medijski pismenosti.

AI kot karierni pospešek

Manca Gruden, Jure Laharnar in Timotej Lampe Ignjić pa so odprli vprašanje vstopa v AI brez programerskega ozadja. Poudarili so radovednost, eksperimentiranje in sposobnost sodelovanja z AI sistemi kot ključne pogoje za nove karierne poti – ter napovedali, da bodo ekipe vse pogosteje sestavljene iz ljudi in AI agentov.

Mreženje je organizatorjem pomemben del serije dogodkov: iz izobraževanj nastaja skupnost, v kateri se znanje hitro prevaja v sodelovanja in projekte.