Mediana: po živilih slovenskega porekla posega petina državljanov več

Po živilih slovenskega porekla namreč posega kar petina državljanov več kot pred epidemijo.

Kar 44 % anketirancev je povedalo, da svojih navad v času epidemije niso spremenili – živila slovenskega porekla so kupovali že prej in to še vedno počno. Tem kupcem slovenskih živil se je v času epidemije pridružilo še 20 % novih, ki kupujejo več živil slovenskega porekla kot prej. Na drugi strani je dobra tretjina prebivalcev, ki jih poreklo ne zanima niti zdaj, niti jih ni zanimalo pred epidemijo, medtem ko je odstotek anketirancev izjavil, da so v času epidemije začeli kupovati manj živil slovenskega porekla.

Pomemben dejavnik je cena

Na nakupne odločitve v veliki meri vpliva cena. Skoraj dve tretjini kupcev slovenskih živil po njih posežeta le, če njihova cena ni bistveno višja od cene uvoženih izdelkov. Četrtina kupcev slovenskih živil pravi, da slovenskim živilom dajejo prednost ne glede na ceno, 12 % pa jih živil slovenskega porekla ne kupi, če je cena višja od drugega primerljivega uvoženega izdelka.

Cena je odločilna tudi za tiste, ki so odgovorili, da živil slovenskega porekla ne kupujejo. Kar 83 % kupcev jih namreč ne kupuje zato, ker gre za dražja živila. Poleg tega jih približno desetina meni, da so živila slovenskega porekla težje dostopna, 7 % pa jih poroča, da jih slabše poznajo.