Stara »dama« z novo podobo

Konec aprila 2023 je agencija PM, poslovni mediji zmagala na javnem anonimnem natečaju za oblikovno in sistemsko rešitev celostne grafične podobe Univerze v Ljubljani.

Na natečaj je sicer prispelo 14 natečajnih nalog, ki jih je ocenjevala 11-članska strokovna žirija. Naloge so vrednotili z več vidikov, kot pravi prof. mag. Matjaž Drevenšek, prorektor Univerze v Ljubljani za umetnost, pa je bila izbrana rešitev s sistemskega vidika najbolj skladna in pregledna, tehnično univerzalna, odprta in je upoštevala ekonomičnost uporabe. Z oblikovnega vidika pa izbrana rešitev najbolje upošteva merila prepoznavnosti, vsestranskosti uporabe ter likovne čistosti in izvirnosti.

Podoba, ki jo dnevno uporablja več kot 40 tisoč ljudi

Pri snovanju nove podobe so si na Univerzi v Ljubljani postavili nekaj osnovnih izhodišč oz. ciljev, med drugim vzpostaviti sodobno sistemsko vizualno identiteto vodilne izobraževalne in raziskovalne institucije v Sloveniji ob jasni navezavi na obstoječi znak, s prenovo ohraniti trdnost v odnosu do novih ponudnikov znanja/izobraževanja, vzpostaviti sistem razlikovanja ob hkratni povezanosti na sekundarni in terciarni ravni označevanja, prilagoditi osrednji znak na digitalna okolja ter racionalizirati procese pri izdelavi vidnih sporočil Univerze v Ljubljani, njenih članic in enot.

»Naše najpomembnejše izhodišče pa je bilo zagotovo dejstvo, da gre za podobo, ki jo dnevno uporablja več kot 6.600 zaposlenih in preko 37.000 študentov na rektoratu in na vseh fakultetah ter akademijah Univerze v Ljubljani. Jasnost in prilagodljivost sistema za najrazličnejše uporabe sta bili zato med ključnimi izhodišči, prav tako ekonomičnost vsakodnevne uporabe. Izjemnega pomena pa je bila tudi tradicija, saj gre za pomembno ustanovo, ustanovljeno leta 1919, ki se na različnih lestvicah uvršča med uglednejše svetovne univerze,« je še dodal Matjaž Drevenšek.

»Rešitev je sodobna in pripravljena na prihodnost. Predvsem je prilagoditev za različne digitalne formate in zaslone veliko boljša in upošteva zakonitosti sodobnih komunikacijskih in medijskih kanalov. Všeč nam je tudi črkovna družina Univerza Sans, za katero je avtorica Alja Herlah prejela nagrado na Brumnovem bienalu,« pravi prof. mag. Matjaž Drevenšek, prorektor Univerze v Ljubljani za umetnost.

Kompromis med uporabnostnim in estetskim vidikom

Mag. Mitja Jereb, strateški direktor naročnikov v agenciji PM, poslovni mediji in soavtor rešitve, pravi, da je šlo za  »izjemno kompleksen projekt, saj je na eni strani zaradi različnih ravni uporabnikov izjemno pomemben sistem podobe, na drugi strani pa mora podoba nadaljevati tradicijo institucije, kar pomeni, da so končne rešitve kompromis med uporabnostnim in estetskim vidikom«.

Pred razvojem so si zastavili in se nato tudi držali petih ključnih usmeritev. Želeli so ustvariti sodobno podobo za sodobno evropsko Univerzo. Podobo, ki bo urejena, a hkrati pripravljena na prihodnost. Poudariti, da cenijo tradicijo. Razumeti kompleksnosti in vlogo članic in dopuščati svobodo v urejenem sistemu, poleg tega pa doseči ekonomičnost in možnost postopne implementacije.

»Končna rešitev izhaja iz poglobljenega razumevanja ključnih značilnosti sodobnega multikanalnega komunikacijskega okolja in komunikacijskih praks ter razumevanja kompleksnosti in prepletenosti komunikacije s posebnim poudarkom na digitalnih platformah, kanalih in medijih. Zaradi premišljenega vpogleda v sedanjost in prihodnost je v vizualni komunikaciji še bolj pomembno ohraniti subtilno, a trdno povezavo s tradicijo, posebej s temeljnim znakom, vendar ne zaradi nje same, ampak zaradi poslanstva in zgodovinske vrednosti Univerze v Ljubljani,« pove Jereb. Kot dodaja, sistemski del rešitve celostne podobe na eni strani enostavno, urejeno in pregledno uredi odnose in potrebno hierarhijo, na drugi pa omogoča posameznim članicam, da ohranjajo dosedanje oziroma razvijajo nove elemente sodobne vizualne komunikacije, ki predstavljajo del njihove tradicije, identitete ali vizije.

»Ob spoštovanju tradicije, a hkrati z razumevanjem prihodnosti in kompleksnosti celotnega sistema smo zasnovali podobo, v kateri njen najprepoznavnejši element – znak Univerze v Ljubljani – ohranja glavne elemente: slikovni znak deželnega dvorca, rdečo barvo in črkovni napis,« pravi Mitja Jereb, strateški direktor naročnikov v PM in soavtor rešitve.

»Dilema«, ki so jo uspešno rešili

V sklopu prenove so poleg sistemske rešitve in kompozicijskih principov ločeno za Univerzo v Ljubljani in ločeno za 26 članic med drugim pripravili operativne dokumente in tiskovine (račun, dopis, obrazec, predloga za Word, kuverte, vizitke), različne ceremonialne listine (diploma, plaketa, priznanje, nagrada), podpise za elektronsko pošto in žige, osnovne elemente zunanjega in notranjega usmerjevalnega sistema, pravila soznamčenja, predloge prezentacij za sestanke, predavanja in protokolarne prireditve, promocijsko gradivo (majice, pisala, ovratne trakove, dežnike, darilne vrečke, rokovnike) in opremo za različne digitalne kanale (profili družbenih omrežij, videotelopi).

Kot največji izziv v agenciji opišejo »dilemo«, kako na eni strani sistem pustiti dovolj odprt, da bodo uporabniki vsakodnevno radi uporabljali gradnike, ki jim bodo omogočali dovolj samostojnosti, na drugi strani pa sistem s pravili vseeno dovolj omejiti, da bo kljub velikemu številu uporabnikov skupna podoba tudi čez čas še vedno enotna in prepoznavna.     

Novi znak omogoča raznovrstno uporabo

Najprepoznavnejši element ostaja znak Univerze v Ljubljani, ki je prav tako prenovljen. Mitja Jereb pove, da so kot glavni problem starega znaka Univerze prepoznali njegov prefin in tanek izris, ki se je na mnogih aplikacijah izgubil, hkrati pa je bila vidnost ob pomanjšavah slaba.

Po njegovih besedah novi znak omogoča raznovrstno uporabo, prilagojeno različnim medijem, okoljem in potrebam. Ohranja tri dosedanje gradnike vizualne identitete univerze, in sicer slikovni znak deželnega dvorca, rdečo barvo in črkovni napis, vendar na način, da poveča njihovo prepoznavnost in vsestranskost uporabe. Hkrati na izviren način z likovno čistostjo modernizira znak, ki simbolizira sodobno univerzo s tradicijo.

Med črkovnim zapisom in simbolom dvorca je nov grafični element – črta, ki prevzema funkcijo stebra. Steber deluje kot moderni povezovalni grafični element med dvorcem in črkovnim zapisom, na simbolni ravni pa kot povezava med univerzo in njenimi članicami. Podoba deželnega dvorca je izboljšana na način, da so ohranjeni vsi ključni elementi dvorca. Prilagojeni črtni izris bistveno poveča opaznost in uporabnost v digitalnem okolju ter ob pomanjšavah v vseh aplikacijah. Ohranjeni, vendar prilagojeni so vsi ključni elementi zgradbe. Bolj je izpostavljen najbolj značilni del, vhod v dvorec z balkonom, na katerem so se odvijali zgodovinsko pomembni govori.

Članek lahko v celoti preberete v Marketing magazinu #513. Revijo lahko naročite na info@marketingmagazin.si.