Je Wimbledon res prepovedal vplivneže? Ne čisto.

Po družbenih omrežjih je v zadnjih dneh zaokrožila trditev, da naj bi Wimbledon po zapletih z ustvarjalci vsebin na letošnjem OP ZDA vplivnežem omejil dostop in dal prednost tradicionalnim medijem. Dejansko stanje je nekoliko drugačno.

All England Club, organizator Wimbledona, vplivnežev ni prepovedal. Wimbledon posebne kategorije medijskih akreditacij za vplivneže in ustvarjalce vsebin ni imel niti doslej, prav tako pa po letošnjem OP ZDA ni uvedel novih omejitev zanje. Vplivneži lahko turnir še vedno obiščejo kot običajni obiskovalci ali kot gostje znamk in partnerjev.

Zanimiv je ob tem tudi letošnji primer Sache Barona Cohena, ki se je na moškem finalu Wimbledona pojavil v vlogi Ali G-ja. Njegov nastop, ki je sovpadal z napovedmi novega filma o tem liku, so številni mediji razumeli kot promocijsko potezo, Cohen pa je s tribune objavljal tudi vsebine za družbena omrežja.

OP ZDA je izbral drugačen pristop

Razpravo je spodbudilo predvsem dogajanje na letošnjem OP ZDA, kjer so organizatorji akreditirali približno 100 ustvarjalcev vsebin, skoraj dvakrat toliko kot leto prej. Z večjim vključevanjem ustvarjalcev želi turnir doseči tudi občinstvo, ki športne vsebine spremlja predvsem na družbenih omrežjih.

Pozornost so ob tem pritegnili tudi incidenti med dvoboji. Med drugim je morala sodnica med dvobojem Naomi Osaka in Anastasie Zakharove posredovati zaradi snemanja in dogajanja v eni od gostinskih lož. Primer je spodbudil razpravo o tem, kje je meja med ustvarjanjem vsebin in nemotenim potekom športnega dogodka.

Vendar neposredno povezovanje teh dogodkov z Wimbledonovo odločitvijo ni povsem upravičeno. Pravila glede uporabe fotografske in snemalne opreme, na katera se sklicujejo nekatera poročila o domnevni prepovedi, pri Wimbledonu niso nova. Organizator svoje politike, tudi tiste, povezane z družbenimi omrežji, sicer pregleduje vsako leto.

Grand slami z različnimi pristopi do vplivnežev

Pristopi največjih teniških turnirjev se pri vključevanju ustvarjalcev vsebin razlikujejo. Australian Open je do njih precej bolj odprt. Letos je na svoji uradni spletni strani predstavil avstralskega ustvarjalca Jarro Davisa, ki je imel delovno mesto v novinarskem središču ob predstavnikih tradicionalnih medijev.

Wimbledon se za zdaj drži bolj tradicionalnega modela medijskih akreditacij in posebne kategorije za vplivneže ne predvideva. To pa ne pomeni, da jim je obisk turnirja prepovedan.

Razlika med pristopi posameznih turnirjev kaže predvsem na to, da športni organizatorji še nimajo enotnega odgovora na vprašanje, kakšen status naj imajo vplivneži in ustvarjalci vsebin na največjih športnih dogodkih.