Turčija z zakonom omejuje dostop do družbenih omrežij za mlajše od 15 let

Parlament je 22. aprila sprejel zakon, ki omejuje dostop do družbenih platform za otroke, mlajše od 15 let, in s tem sledi trendu podobnih zakonodajnih pobud po svetu.

Zakon mora zdaj potrditi še predsednik Recep Tayyip Erdogan, nato pa bo stopil v veljavo.

Po poročanju Associated Press zakon od platform zahteva uvedbo sistemov za preverjanje starosti, orodij za starševski nadzor ter hitrejše odzivanje na vsebine, ki bi lahko bile za mlade škodljive.

Strožji od avstralskega modela, a z odprtimi vprašanji

Turški pristop je v določenih vidikih še strožji od prelomne zakonodaje v Avstraliji, kjer so dostop do družbenih omrežij omejili za mlajše od 16 let. Kljub temu pa zakon ne določa natančnih metod preverjanja starosti, temveč odgovornost prepušča platformam, ki se morajo same odločiti, kako bodo zahteve izpolnile.

Takšen pristop odpira vprašanja glede učinkovitega nadzora in izvajanja zakonodaje, saj bo presoja, ali so platforme ravnale ustrezno, v veliki meri prepuščena sodiščem.

Avstralski regulator eSafety Commission je v trimesečnem pregledu izvajanja tamkajšnje zakonodaje že opozoril na pomanjkljivo implementacijo pri nekaterih platformah. Ob tem so poudarili, da bo presoja o tem, kaj pomeni »razumna« skladnost z zakonom, kompleksna in odvisna od posameznih primerov, tehnoloških možnosti ter širšega regulativnega okolja.

Učinkovitost ukrepov pod vprašajem

Prvi podatki iz Avstralije kažejo tudi na omejeno učinkovitost takšnih ukrepov. Kljub prepovedi naj bi kar 70 odstotkov mladih, mlajših od 16 let, še vedno uporabljalo družbena omrežja, število prijav škodljivih vsebin pa se ni bistveno zmanjšalo.

To odpira vprašanje, ali so tovrstne prepovedi sploh učinkovit način zaščite mladih uporabnikov ali pa gre predvsem za ukrep z večjim političnim in medijskim učinkom kot dejanskim vplivom.

Med regulacijo in digitalno pismenostjo

Kljub mešanim rezultatom Turčija nadaljuje z uvedbo omejitev, podobne ukrepe pa preučujejo tudi druge države. Pri tem številne raziskave opozarjajo, da imajo družbena omrežja na mlade tako negativne kot tudi pozitivne učinke.

Del stroke zato poudarja, da bi bilo vlaganje v digitalno pismenost in izobraževanje mladih dolgoročno lahko učinkovitejša rešitev kot popolne ali delne prepovedi dostopa.

A kot kaže, imajo tovrstni restriktivni ukrepi večjo politično težo in vidnost, zato bo njihovo širjenje verjetno manj odvisno od dejanskih rezultatov in bolj od širših družbenih pritiskov.