Slovenska podjetja, njihove rešitve in inovacije

V postopku ustvarjanja in prodaje uspešnih inovativnih rešitev se obračajo ogromne količine denarja. Tudi Slovenci imamo uspešna podjetja, ki tako doma kot tudi na globalni ravni predstavljajo gonilno silo tehnološkega napredka, bodisi s svojimi rešitvami ali z implementacijo že znanih rešitev.

Kako inovativni smo Slovenci?

Čeprav je Slovenija majhna, lahko rečemo, da smo Slovenci inovativen narod in ne, ne gre zgolj za govorice. To je pokazala nedavna raziskava Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO) in poslovne šole Insead. Slovenija na lestvici najinovativnejših držav (Global Innovation Index) namreč trenutno zaseda 32. mesto od skupno 131-ih držav. Slovenci smo nekoliko manj inovativni od naših sosedov Avstrijcev (na 19. mestu), a smo še vedno bolj inovativni od Hrvatov (44. mesto) in Madžarov (33. mesto).

Oblikovalci omenjene lestvice izpostavljajo indeks kot podrobno kvantitativno orodje, ki pomaga odločevalcem bolje razumeti, kako spodbujati inovativnost, ki je gonilo gospodarskega in družbenega razvoja. Upoštevali so številne kazalnike, kot so stopnja vlaganj v intelektualno lastnino, ustvarjanje mobilnih aplikacij, izdatki za izobraževanje ter znanstvene in tehnične publikacije. Čeprav je Slovenija v primerjavi z lanskim letom nazadovala za nekaj mest, so naši inovatorji še vedno v samem svetovnem vrhu. To je vidno predvsem na področju informacijske tehnologije in v medicini – na teh področjih namreč prednjačimo v svetovnem merilu.

Uporaba novih tehnologij in novi koncepti podjetništva

V današnjem času je poleg inovativnosti zelo pomembna tudi sposobnost prilagajanja spremembam, saj se zadeve spreminjajo iz dneva v dan. Sodobno podjetniško okolje od podjetij zahteva, da prototip izdelka pripravijo v pičlih nekaj dneh in ga ponudijo v preizkus. Čeprav uspeh ni vedno zagotovljen, se trud vsaj po mnenju mnogih podjetnikov prej ali slej poplača. Ključnega pomena pa je to, da se v procesu ne sme obupati, čeprav uspeha ni na vidiku. Za uspeh sta namreč potrebna čas in velika mera potrpežljivosti.

V Sloveniji je še posebno razvit sektor informacijsko-komunikacijske tehnologije, ki je v lanskem letu povečal prihodek od prodaje za 3,9 odstotka in ustvaril za 4,7 odstotka višjo dodano vrednost. V njem je bilo 27.680 zaposlenih in samozaposlenih, 5 odstotkov več kot leta 2017. Dobrih 76 odstotkov vseh podjetij IKT-sektorja se je ukvarjalo z računalniškim programiranjem in svetovanjem, po katerih je povpraševanja še vedno zelo veliko.  

Podpora države in EU 

Manjša podjetniška okolja morajo biti za uspeh hitra, agilna in dinamična. To so namreč ključni elementi za uspeh, ki jih slovenski start-upi uspešno uporabljajo. Večji poudarek se daje manjšim skupinam, ki so samoorganizirane, dobro povezane in prilagodljive.

Pomoč gospodarskim subjektom izvajajo ministrstva, javni skladi, javne agencije in druge institucije z vrsto instrumentov preko povratnih (krediti, garancije, sredstva za dokapitalizacijo v obliki tveganega kapitala) in nepovratnih (subvencije, donacije) oblik finančne podpore.

Slovenski podjetniški sklad je ena od organizacij, ki največ prispeva k razvoju zagonskih podjetij, ko govorimo o financiranju s slovenskimi sredstvi. Pospeševalniki nudijo podporo v smislu baze znanja in potencialnih strank, poslovni angeli pa so večinoma uspešni poslovneži, ki svoj denar vlagajo v zanimive projekte in tiste, ki imajo največji tržni potencial. Slovenski inovatorji finančna sredstva seveda iščejo tudi drugod po svetu, predvsem na zagonskih platformah, kot sta na primer Kickstarter in Indiegogo. Zbiranje sredstev je na omenjenih platformah sicer lahko zelo učinkovito, saj z dobrim izdelkom, ki ga spremlja dober marketing, dosežemo veliko število naročnikov in posledično zberemo dovolj denarnih sredstev za uresničitev projekta. Dobra ideja zagotovi znatno več sredstev, kot jih podjetje potrebuje za sam začetek, kar se posledično pokaže na še kakovostnejšem končnem izdelku.

Podjetja lahko pri nadaljnjem razvoju izkoristijo tudi posredne oblike pomoči, ki jih s posredovanjem ustreznih informacij, usposabljanjem in mentorstvom nudijo različne javne oziroma s pomočjo države ustanovljene organizacije. Podporno okolje države (nefinančna podpora) med drugim nudijo naslednje organizacije: SPIRIT Slovenija, javna agencija, Podjetniški in univerzitetni inkubatorji, Tehnološki parki, Vstopne točke SPOT (VEM), pisarne za prenos tehnologij in mreža European Enterprise Network (EEN). Če imamo torej dobro idejo, bomo po vsej verjetnosti dobili tudi denar zanjo.

Kdo je najbolj zaznamoval preteklo leto

Revija Manager je nedavno analizirala največje skupine v Sloveniji in sestavila tudi lestvico najboljših poslovnih skupin in podjetij preteklega leta. Med drugim ugotavljajo, da so najuspešnejša slovenska velika podjetja in skupine lani ustvarili štiri tisoč novih delovnih mest. Pri največjih najdemo Družbo za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS) in farmacevtsko podjetje Krka, med najboljšimi v lanskem letu pa je na prvem mestu ponovno Adria Mobil, pred še enim proizvajalcem avtodomov, družbo Carthago.

Na lestvici najhitreje rastočih podjetjih v letu 2019 (nagrada gazela) v Sloveniji so podjetja, ki dosegajo najvišje rasti prihodkov od prodaje v petletnem obdobju. Poleg visokih indeksov rasti so pogoji za uvrstitev na lestvico bilančni dobiček v zadnjem bilančnem letu, vsaj 400.000 evrov prihodkov v izhodiščnem letu, podjetje mora v obeh indeksnih letih poslovati vseh 12 mesecev, letos pa je vstopni pogoj za lestvico tudi najmanj 15 zaposlenih.

Med najhitreje rastočimi podjetji najdemo podjetja, kot so Milšped, Tekoma Marguč, Aparati, CBE in Mediforma. Seznam zelo uspešnih podjetij je relativno dolg, kar dokazuje, da smo Slovenci superinovativen narod.  

Uspešna podjetja v domačem in svetovnem merilu

Ker je v zadnjem času veliko govora o navideznih denarnih enotah oziroma o kriptovalutah, lahko brez težav trdimo, da je podjetje Bitstamp nesporni zmagovalec med inovativnimi podjetji. Svojo prepoznavnost si je podjetje namreč zagotovilo z izvrstnim tehnološkim razvojem, uporabniku prijaznim vmesnikom in varno hrambo (denarnih) sredstev uporabnikov. Blockr je še eden od slovenskih izdelkov na tem področju, ki ga je pred časom prevzel konkurent Bitstampa, newyorško podjetje Coinbase. To je svojevrsten uspeh, saj pomeni, da je slovensko delo dobro prepoznano in cenjeno v svetu – tudi tam, kjer je konkurenca zelo močna.

Med uspešnejšimi slovenskimi podjetji seveda ne gre spregledati Outfit7, ki nadaljuje uspešno poslovno pot po prodaji azijskim investitorjem, ki so ga kupili za približno milijardo evrov. Za slovensko okolje so to astronomski zneski, ki jih bo v prihodnje težko doseči ali preseči, vendar so glede na potencial, ki ga kaže slovensko okolje, napovedi optimistične.

Na področju rešitev za navidezno resničnost najdemo podjetje Viar, ki je med najboljšimi v tej panogi. Tu velja izpostaviti predvsem njihovo spletno platformo Viar 360, ki uporabnikom omogoča, da s pomočjo 360-stopinjskih fotografij in videoposnetkov v krajšem času ter z manj truda in brez znanja programiranja ustvarijo privlačne zgodbe v navidezni resničnosti. Viar 360 že uporabljajo nekatere najboljše ameriške univerze, agencije in korporacije, kot so Disney, Microsoft, Samsung in Bosch, kar kaže na to, da je ta rešitev daleč pred konkurenco.

Na katerih področjih smo se Slovenci že uveljavili?

Slovenci smo se že dobro uveljavili na področju računalniških iger, k čemur je pripomoglo tudi podjetje Triternio, in sicer z igro Mordhau. Gre za simulacijo srednjeveškega bojevanja, pri kateri se igralci preko interneta spopadejo s hladnim orožjem v množici do 64 nasprotnikov. Posebnost igre je povezovanje zamahov in sunkov z orožjem v sekvence napadalnih gibov ter pariranja, s katerimi poskušate zadeti nasprotnika in ubraniti napade, kar je tudi razlog, da je igra nadvse priljubljena. V zgolj petih mesecih je podjetju uspelo prodati okoli 1,4 milijona kopij računalniške igre Mordhau, kar mu je prineslo okoli 25 milijonov evrov prihodkov.

Visokotehnološki izdelki trzinskega podjetja iSystem Labs se uporabljajo pri razvoju in testiranju elektronike najboljših avtomobilov, srčnih spodbujevalnikov in potniških letal. Ti so imeli v lanskem letu za več milijonov evrov prihodkov, njihovo delo pa se odraža v našem vsakdanjem življenju, kot na primer pri zavornem sistemu ABS, ki mora vsak trenutek delovati povsem brezhibno.

Ne moremo niti mimo podjetja Salviol. Gre za mlado, hitro razvijajoče se podjetje, ki je razvilo programsko rešitev za odkrivanje bančnih in zavarovalniških prevar. Zagnan kolektiv se s svojim znanjem prebija v vrh podjetij, katerih dejavnost je odkrivanje bančnih in zavarovalniških prevar.  

Se je bolje osredotočati na domači ali tuji trg?

Slovenski trg je relativno omejen, svetovni pa skorajda neskončen. Kljub temu veljajo določena »pravila«, ki se jih je dobro držati, ko gremo na podjetniško pot. V primeru, da je rešitev zastavljena za širšo javnost in jo lahko uporablja vsak, ne glede na lokacijo, je smiselno produkt kmalu ponujati globalno. Če je izdelek ali storitev bolj specifične narave, je smiselno, da se naredi preboj najprej na slovenskem trgu, nato pa z modificiranim produktom nastopite tudi v tujini. Vsekakor imajo tuji trgi večji potencial predvsem v finančnem smislu, vendar je pomembno, kaj želite doseči s svojo rešitvijo (poleg finančnega uspeha). Marsikateri izdelek namreč meri svojo uspešnost glede na svoj vpliv na izboljšanje vsakdanjega življenja in ne toliko v finančnem smislu. Tu seveda govorimo bolj o tistih izdelkih, ki so socialno obarvani in bolj kot ne neprofitni.  

Z inovativnostjo premostimo ovire

Nemogoče je našteti vse zanimive rešitve, ki jih razvijajo slovenska podjetja, dejstvo pa je, da ne manjka takšnih, ki s svojo inovativnostjo, rešitvami in poslovanjem pustijo svoj pečat, pa naj bo to na državni ali celo na globalni ravni. To je še bolj pomembno v času globalne pandemije, saj lahko z inovativnostjo premostimo marsikatere ovire, ki so zaznamovale letošnje leto in prizadele velik udarec številnim panogam.

Potencial za razvoj je v Sloveniji velik, saj bomo Slovenci zaradi inovativne žilice še naprej razvijali nove rešitve. Tudi velika tehnološka podjetja imajo razvojne oddelke v Sloveniji, saj je glede na stopnjo znanja delovna sila pri nas relativno poceni. Tujim podjetjem se zato splača v Sloveniji postaviti oddelke, ki zahtevajo visoko izobrazbo in usposobljenost, saj je to zanje bistveno ceneje kot sicer. V Sloveniji pa tako kot pretekla leta še vedno prevladujejo navidezne denarne valute, in to se bo, kot vse kaže, zagotovo nadaljevalo tudi v prihodnje.

Prispevek je bil izvorno objavljen v Računalniških novicah, www.racunalniske-novice.com.