Slovenska industrija srečanj: »Grozi nam konec«

Poudarjajo, da je bila industrija srečanj ob omejitvi javnega življenja prizadeta prva in tudi najbolj globoko, verjetno pa bo tudi zadnja, ki bo okrevala. Panoga je trpela vse leto 2020 in se zagotovo ne bo zagnala (vsaj) do začetka prihodnjega leta. Slovenski organizatorji dogodkov in kongresov se zato spopadajo z 80-odstotnim izpadom prihodkov, nadomeščati pa jih poskušajo z organizacijo spletnih in hibridnih dogodkov. Predstavniki industrije srečanj so veliko pričakovali od šestega svežnja ukrepov za pomoč gospodarstvu, a so njihove predloge spregledali.

Vsak dan najmanj 970.000 evrov prihodkov izgube

Opozorili so, da je od marca 2020 v ekonomskem krču približno 350 podjetij in da industrija srečanj pri nas vsak dan pandemije izgubi najmanj 970.000 evrov prihodkov. »Do konca leta bo predvidoma izgubljenih več kot 153 milijonov evrov neposrednih prihodkov. Poleg tega je neposredno ogroženih 15.000 delovnih mest, od industrije srečanj pa je posredno odvisno okoli 20.000 kreativcev, večinoma samozaposlenih in samostojnih podjetnikov,« so povedali na novinarski konferenci.

Kako naprej?

Kako torej naprej, da bo dejavnost, ki jo je pandemija popolnoma okleščila v novi normalnosti, sploh preživela? Miha Kovačič z zavoda Kongresnoturistični urad Slovenija in uradni predstavnik iniciativnega odbora slovenske industrije srečanj, pravi, da se moramo najprej zavedati, za kako veliko panogo sploh gre. »Tu govorimo o sejemskih in kongresnih centrih, hotelih in prizoriščih, tudi posebnih prizoriščih, kot so gradovi in muzeji, organizatorjih, agencijah, ponudnikih opreme, katering podjetjih, ne nazadnje prevoznikih, proizvajalcih hrane in pijače ... 12. marca 2020 se je za te ljudi in podjetja vse ustavilo. Gre za več kot 350 podjetij, ki so v lanskem letu ustvarila 271 milijonov evrov direktnih prihodkov. Če v letošnjem letu ne bodo dobili pomoči, bo moralo veliko teh podjetij zapreti svoja vrata. Zato apeliramo na vladne odločevalce, da prepoznajo specifiko te dejavnosti, pomen te dejavnosti za državo in zagotovijo prepotrebno pomoč,« je pozval.

Gorazd Čad iz agencije Toleranca marketing in predstavnik kongresnega sektorja v iniciativi, pravi, da že od začetka vztrajajo pri treh ključnih zahtevah. »Na poroštvu države za najem novih premostitvenih kreditov in poroštvu države za odlog plačevanja obstoječih kreditov, na podaljšanju ukrepov na področju sofinanciranja prispevkov za zaposlene in delnega nadomestila plač ter na 10-odstotni subvenciji od prihodkov 2019 za kritje fiksnih stroškov oz. nepovratnih sredstvih za določene stroške v času, ko podjetjem ni omogočeno poslovanje. Brez pomoči države bo kongresni, prireditveni, festivalski in sejemski turizem za dolga leta uničen, znanje in kadri bodo izgubljeni, onemogočena bo izvedba prireditev, sejmov, izgubljen bo mednarodni ugled, da ne govorimo o porastu nezaposlenosti,« je prepričan.

Turistična matematika se brez industrije srečanj»ne izide«

Poleg tega je Čad opozoril, da je industrija srečanj tudi eden od nosilnih produktov slovenskega turizma: »Prepoznana je po najvišji dodani vrednosti in številnih multiplikativnih učinkih. Skupna potrošnja kongresnih gostov je več kot trikratnik porabe klasičnih turistov, prispeva k razpršitvi turističnih tokov, dogajanju izven sezone in k trajnostnemu razvoju slovenskega turizma. Matematika slovenskega turizma se brez industrije srečanj »ne izide«, saj industrija srečanj ustvarja 37 % njegovih prihodkov. V Ljubljani je bilo na primer letos 70 % manj nočitev, v Mariboru še več.«

Ne prosijo, ampak zahtevajo

Iztok Bricl, direktor Gospodarskega razstavišča in predstavnik sejemskega sektorja v iniciativi, je ob koncu poudaril, da je industrija srečanj od ukrepov vlade pričakovala mnogo več in predvsem bolj konkretno pomoč. »Pogovarjamo se o delnem reševanju zaposlenih, ne pogovarjamo pa se o reševanju podjetij. Pri tem pa se ne zavedamo, da če ni podjetij, tudi ni zaposlenih,« je opozoril. Jaka Gornik, direktor FM agencije, ki je v iniciativi predstavnik sektorja agencij za dogodke, pa je še dodal, da so večkrat izrazili željo, da se z odločevalci pogovorijo o možnih rešitvah; tri ključne predloge so jim tudi predstavili. Zdaj je po njegovem mnenju prošenj dovolj. »Zdaj zahtevamo, da poslušajo, kakšne so naše potrebe in kaj potrebujemo, da rešimo našo panogo,« je povedal in dodal, da je zanje pomembno le to, da čim lažje premostijo obdobje, preden bodo začeli spet normalno delati.