Sejmi so nazaj. Drugačni, zahtevnejši in predvsem učinkovitejši.

Ljudje želimo stvari videti, preizkusiti in doživeti, podjetja pa vse bolj cenijo neposreden stik s svojimi kupci. Prav zato sejmi ponovno dobivajo vse bolj pomembno vlogo in niso več to, kar so bili. Danes so bolj vsebinski, bolj ciljno usmerjeni in predvsem bolj povezovalni.

Sejmi postajajo prostor, kjer se srečujejo ideje, znanje in ljudje ter kjer marketing dobi svojo najbolj neposredno obliko. Kako se tem spremembam prilagaja Celjski sejem, zakaj sejmi ponovno pridobivajo pomen in kako z novimi koncepti, kot je FIT & WELL, nagovarjajo sodobne obiskovalce, smo se pogovarjali z Nino Ermenc Pangerl, predsednico upravnega odbora Celjskega sejma.

Sejmi so v zadnjih letih doživeli precej sprememb. Kako danes vidite njihovo vlogo?

Sejmi so danes nekaj povsem drugega kot pred petimi, kaj šele pred desetimi ali dvajsetimi leti. Včasih so bili predvsem prostor, kjer so podjetja postavila stojnico in predstavila svoje izdelke. Danes so sejmi močne platforme povezovanja, postali so prostor izkušenj. Na njih se generirajo nove ideje, nova poslovna partnerstva in kar je najbolj zanimivo, zelo pogosto tudi zelo nepričakovane priložnosti. Z vidika marketinga imajo sejmi danes tudi pomembno vlogo pri gradnji blagovnih znamk. Podjetja lahko v nekaj dneh neposredno predstavijo svojo zgodbo, inovacije in vrednote ter se povežejo z obiskovalci na način, ki ga digitalni kanali težko nadomestijo.

Bistveno je, da se na sejem tako mi kot organizatorji in prav tako tudi razstavljavci pripravimo z energijo, s strastjo do svojega izdelka ali storitve. To da sejmu tisti pravi žar in dodano vrednost.

Digitalni kanali so sicer podjetjem resnično dali izjemne možnosti preproste komunikacije, a so sejmi ohranili osebni stik, ki je nekaj edinstvenega in danes vedno bolj pomembnega. Ko se ljudje srečajo v živo, ko lahko izdelek vidijo, ga preizkusijo, otipajo, spoznajo in se pogovorijo z ustvarjalci ali podjetniki, takrat nastane prava energija, ki je na spletu preprosto ni mogoče ustvariti. Na našem Mednarodnem industrijskem sejmu (MIS) se predstavljajo podjetja z vsega sveta, ki izdelujejo različne vrste strojev, vrednih 5, 10 tudi 20 milijonov evrov. Nikoli se ne bo zgodilo, da bi si nekdo takšen izdelek s klikom naročil na spletu.

Na Celjskem sejmu zato sejme razvijamo kot vsebinska stičišča. Ne zanima nas prodaja kvadratnih metrov in ni nam več dovolj samo razstavni prostor. Želimo zgodbe, izkušnjo, mreženje.

Kje drugje lahko v nekaj dneh podjetja nagovorijo in tudi prejmejo povratno informacijo od obstoječih in potencialnih strank? Samo na sejmu lahko svojo zgodbo predstavijo tisočim ljudem. Ne samo skozi produkt, ampak skozi izkušnjo. In prav ta izkušnja je danes tista, ki povzroči razliko.

Kako se na Celjskem sejmu odzivate na te spremembe?

Že od malega poslušam, da je sprememba edina stalnica. In pravzaprav imam spremembe zelo rada. Rada imam nove ideje, nove projekte in tudi tisti trenutek, ko se podaš v nekaj, kar še ni povsem raziskano. Mislim, da brez te energije danes sejmov sploh ni mogoče razvijati.

Na Celjskem sejmu zato na spremembe ne gledamo kot na težavo, ampak kot na priložnost. Sodelavce ves čas spodbujam, da poskušamo nekaj novega, nekaj, česar na sejmu še ni bilo. Da smo vsako leto malo boljši in tudi nekoliko drugačni.

Verjamem, da čez noč pravzaprav ne moremo ničesar uresničiti. Lahko pa s premišljenimi spremembami ustvarimo veliko dobrega. In prav to naši razstavljavci in obiskovalci zelo hitro prepoznajo in cenijo.

Nina Ermenc Pangerl. Foto: osebni arhiv

Danes mora imeti sejem razlog, zakaj se ga nekomu splača obiskati. Ciljnim skupinam morajo ponuditi rešitev njihovih težav. To je pravzaprav enako kot za kateri koli drugi izdelek ali storitev. Naši obiskovalci namreč ne prihajajo več samo gledat izdelkov. Prihajajo po izkušnjo. Želijo videti, kako stvari delujejo, slišati zgodbe ljudi, ki stojijo za projekti, in dobiti informacije, ki jih lahko takoj uporabijo v praksi.

Veliko sprememb pa smo naredili tudi na področju marketinga. Tega smo v zadnjih letih dvignili na naslednjo raven. Z večjim poudarkom na videoprodukciji smo sejme in njihovo vsebino bistveno bolj približali našim ciljnim skupinam. Ljudje danes želijo videti dogajanje, začutiti energijo dogodka in dobiti občutek, kaj jih na sejmu zares čaka. In prav ta pristop je naletel na izjemno dober odziv.

Eden od novih konceptov je letos tudi sejem FIT & WELL. Kako je nastala ideja zanj?

Sem zelo dinamična in aktivna oseba. Prišla sem v leta, ko otroci postajajo bolj samostojni in ko lahko človek končno najde tudi več časa zase. Veliko se gibam, zelo pazim na prehrano (že nekaj časa ne jem glutena), poskušam dovolj spati, veliko delam na ohranjanju pozitivnega pristopa k vsakodnevnim izzivom. Opazila sem, da se mi je s takšnim načinom življenja energija dobesedno vrnila, da sem bolj nasmejana in da s tem vplivam tudi na druge okoli sebe.

Danes si vsi želimo biti večno mladi, zdravi in vitalni. Za to smo pripravljeni narediti veliko, čeprav večina išče bližnjice. Mene pa vedno bolj zanima širša slika – kako lahko z življenjskim slogom, gibanjem, prehrano in skrbjo za telo resnično izboljšamo kakovost življenja.

Vedela sem, da je to tema, ki danes zanima skoraj vsakogar. In vedela sem tudi, da je čas, da naš tradicionalni sejem Altermed, ki smo ga razvijali več kot dvajset let, preoblikujemo in nadgradimo. Rezultat tega razmišljanja je tudi novi koncept FIT & WELL.

V zgodbo smo zato vključili teme, kot so anti-aging, biohacking, hrana kot zdravilo, telesna in mentalna aktivnost ter sodobni pristopi k dobremu počutju. Na tej osnovi smo začeli graditi največji dogodek s tega področja v Jadranski regiji.

FIT & WELL ni klasičen sejem. Je prostor, kjer lahko ljudje stvari tudi doživijo. Ne želimo, da obiskovalci samo poslušajo ali gledajo predstavitve. Želimo, da se vključijo, da sodelujejo v vodenih vadbah, prisluhnejo strokovnjakom, preizkusijo različne metode regeneracije ali odkrijejo nove pristope k skrbi za zdravje.

Letos smo postavili zelo dobro osnovo. Naslednje leto pa bomo to zgodbo še bistveno nadgradili, saj verjamem, da ima področje zdravja, dobrega počutja in vitalnosti v prihodnosti izjemen potencial.

Zdi se, da se tudi sami sejmi vse bolj spreminjajo v dogodke.

Ljudje na sejme ne prihajajo več samo gledat stvari. Želijo nekaj doživeti. Vedno razmišljam, kako lahko obiskovalcem ponudimo nekaj več, nekaj drugače. Ko lahko nekaj preizkusijo, ko se pogovorijo s strokovnjakom ali sodelujejo v kakšni aktivnosti, si to zapomnijo na povsem drugačen način. Zato se mi zdi zelo pomembno, da so sejmi živi. Da se ves čas nekaj dogaja, da imajo obiskovalci občutek energije in dogajanja.

Kakšna je širša vizija oz. strategija razvoja Celjskega sejma?

Zelo jasno se zavedam, da danes sejmov ne moremo več razvijati samo za slovenski trg. Slovenija je preprosto premajhna. Če želiš ustvarjati velike in relevantne dogodke, moraš razmišljati regionalno. Naš naravni prostor je približno 500 kilometrov okoli Celja, predvsem naša regija. In prav tam vidimo naš največji potencial.

Trenutno imamo tudi posebno priložnost, saj je v širši regiji veliko sejmišč izgubilo moč ali pa dogodkov ne razvijajo več tako ambiciozno. Celjski sejem pa je ostal močan organizator z dolgo tradicijo, infrastrukturo in znanjem. To je za nas velika odgovornost, hkrati pa tudi velika priložnost.

Zato tudi svojo ekipo ves čas spodbujam, da hodijo na velike in vodilne sejme v tujino, da gledajo, kako stvari delajo drugje, in da dobre prakse prinesejo nazaj v Celje. Pomembno se mi zdi, da so ambiciozni, da razmišljajo širše in da si za vsak sejem postavijo jasno vizijo in cilj.

Vedno jim tudi rečem: ne bojte se biti drugačni. Prav drugačnost je pogosto tista, ki dogodek naredi zanimiv in prepoznaven. Naša strategija zato temelji na močni vsebini, povezovanju in mednarodni odprtosti. Veliko vlagamo v strokovne programe, partnerstva z združenji, institucijami in podjetji ter v vključevanje aktualnih tem, ki so pomembne za posamezne panoge.

Naš cilj je, da Celje postane eno najpomembnejših sejemskih stičišč v tem delu Evrope. In to nam bo uspelo!

Kakšno vlogo imajo pri tem novosti in razvoj novih sejmov?

Danes je trend zelo jasen: sejmi postajajo vse bolj specializirani. Problem Slovenije pa je, da smo zelo majhen trg in za večino zelo ozkih, specializiranih sejmov preprosto nimamo dovolj velike kritične mase.

Države, kot so Poljska, Češka ali Avstrija, imajo zaradi velikosti trga neprimerljivo boljše izhodišče za razvoj novih sejmov. Tam lahko posamezna industrija sama ustvari dovolj velik trg za specializiran dogodek.

Pri nas moramo zato razmišljati nekoliko drugače. Naš cilj ni nujno imeti čim več sejmov, ampak imeti dobre sejme. Zelo veliko vlagamo v kakovost vsebine, v programe, v povezovanje z industrijo in v razvoj dogodkov, ki imajo jasen smisel in energijo. Hkrati pa želimo Celje še bolj odpreti tudi za druge organizatorje. Radi bi privabili tuje organizatorje, pa tudi kakšne domače, ki imajo dobre ideje in zanimive projekte.

Celje ima za sejme zelo dobro strateško lokacijo – na stičišču več držav – in tudi infrastrukturo, ki omogoča organizacijo velikih dogodkov. To želimo še bolj izkoristiti. Novosti so pri tem seveda ključne. Svet se zelo hitro spreminja in sejmi morajo tem spremembam slediti. FIT & WELL je lep primer, kako lahko tradicionalne vsebine nadgradimo z novimi temami, ki so danes zelo aktualne. Podobno razmišljamo tudi pri drugih dogodkih, vsako leto skušamo odpirati nove teme, povezovati različne industrije in ustvarjati prostor za nove ideje, inovacije in sodelovanja.

Kako vidite prihodnost sejmov?

Sejmi danes doživljajo nov vzpon in ponovno pridobivajo pomen. Zanimivo je tudi, da se sejmov danes vse bolj udeležujejo mlajše generacije. Njim je tak koncept zelo blizu, saj v kratkem času dobijo veliko informacij, spoznajo nove ljudi, dobijo ideje in izkušnje. Pravzaprav je to zelo v skladu z načinom, kako danes živimo in kako razmišljajo mlajše generacije.

Hkrati pa opažamo tudi zanimiv trend: vse bolj pomembni postajajo predvsem srednje veliki in specializirani sejmi. Na zelo velikih mednarodnih oziroma globalnih sejmih je včasih že skoraj težko priti do pravega pogovora z razstavljavcem ali pa si ogledati celoten sejem. Na regionalnih sejmih pa so pogovori veliko bolj neposredni, osebni in konkretni. Na sejmih, kot so naši, predvsem manjša podjetja lažje poslujejo.

In prav v tem vidim prihodnost sejmov: so prostor, kjer lahko v nekaj dneh pride do ogromno povezav, ki bi sicer nastajale mesece.