Komunikacija na steroidih: umetna inteligenca in izguba avtentičnosti

Pojem blagovne znamke je že od nekdaj globoko povezan z ustvarjanjem čustvenih povezav. Blagovna znamka ni zgolj logotip, slogan ali barvna paleta – je zgodba, ki jo pripoveduje, izkušnja, ki jo ustvarja, in predvsem čustvo, ki ga vzbuja pri svojem občinstvu. Tudi v današnjem hitro spreminjajočem se svetu, ki ga poganjajo tehnologije, je bistvo komunikacije ostalo nespremenjeno: povezovanje, vzbujanje čustev in navdihovanje k dejanjem. Spreminjajo pa se orodja, ki jih uporabljamo, in obseg, v katerem lahko komuniciramo. 

Nova doba komunikacije

Zgodovinsko gledano je bil namen komunikacije jasen: vzpostaviti zaupanje in dolgoročne odnose s strankami z močnimi zgodbami. S prihodom digitalne dobe se je komunikacija spremenila v neprekinjeno priložnost – 24 ur na dan, 7 dni v tednu. Blagovne znamke imajo danes stalen dostop do občinstva preko spletnih strani, družbenih omrežij in digitalnih marketinških orodij.

Vsak, ki ga zanima vaša blagovna znamka, si lahko ustvari celovito predstavo že s preprostim pregledom vaših profilov na družbenih omrežjih ali z branjem mnenj strank. Prvi vtis se pogosto zgodi v digitalnem prostoru, še preden pride do osebnega stika.

Vsekakor pa  osnovno načelo komunikacije ostaja nespremenjeno: zgodbe nikoli ne smemo prenehati pripovedovati. Tudi ko posel cveti, je vzdrževanje prisotnosti ključnega pomena – ne le za rast, temveč tudi za ohranitev relevantnosti in prepoznavnosti. Razmere se lahko hitro spremenijo; panoge se lahko čez noč preoblikujejo. Komunikacija ni zgolj kratkoročna potreba; je ključ do gradnje trajne zapuščine.

Eksplozija umetne inteligence in preobilica vsebin

Pojav umetne inteligence (UI) nas je pripeljal v obdobje, ko je ustvarjanje vsebin lahko hitrejše, cenejše in bolj učinkovito kot kadar koli prej. Generativna orodja umetne inteligence, kot so ChatGPT, Midjourney in DALL·E, omogočajo podjetjem, da z minimalnim naporom ustvarjajo  besedila, slike in videe. Po poročilu State of Marketing AI Report 2024 je 80 odstotkov marketingarjev že vključilo umetno inteligenco v procese ustvarjanja vsebin. UI ni več futurističen koncept – postala je standardno orodje v marketinških strategijah.

Na prvi pogled se to zdi kot popolna rešitev. Zakaj bi zapravili več tednov za ustvarjanje oglaševalske akcije, če to umetna inteligenca lahko stori v nekaj urah? Zakaj bi se zanašali le na interne ekipe ali agencije, če lahko umetna inteligenca piše bloge, ustvarja scenarije za videe in pripravlja objave za družbena omrežja?

Toda ta preobilica vsebin prinaša novo težavo: potrošniki so preplavljeni z informacijami. Raziskava družbe Microsoft je pokazala, da se je povprečna pozornost zmanjšala z 12 sekund leta 2000 na le 8 sekund leta 2024. V svetu, kjer se vsebine kar vrstijo, postajajo potrošniki ravnodušni. Ta pojav, imenovan digitalna slepota, pomeni, da več vsebine ne prinaša nujno večjega vpliva.

Človeški element in avtentičen marketinški splet

Kako naj torej blagovne znamke izstopajo v svetu, preplavljenem z vsebinami, ki jih poganja UI? Odgovor se lahko skriva v avtentičnosti in človeški povezanosti.

Tu lahko odigra ključno vlogo osebno znamčenje. V preteklosti je osebno znamčenje pomenilo predvsem ustvarjanje spletne podobe in deljenje vsebin, ki to podobo podpirajo. Danes pa je to postalo večdimenzionalna strategija, ki združuje več stvari, kot so na primer spletna vidnost, mreženje, zagovorništvo zaposlenih in avtentično pripovedovanje zgodb.

Zagovorništvo zaposlenih (ang. employee advocacy) je postalo eno od najmočnejših orodij v sodobni komunikaciji. Raziskava Edelman Trust Barometer 2024 je pokazala, da 76 odstotkov ljudi bolj zaupa vsebinam, ki jih delijo zaposleni, kot pa uradnim kanalom blagovnih znamk. To ni presenetljivo – ljudje bolj zaupajo drugim ljudem kot korporacijam. Ko zaposleni postanejo glasniki podjetja, delijo avtentične vpoglede in izkušnje, rezultat pa je vsebina, ki je bolj verodostojna in pritegne več pozornosti.

Enako velja za vsebine, ki jih ustvarijo uporabniki (UGC). Po raziskavi podjetja Stackla 79 odstotkov potrošnikov pravi, da vsebine, ki jih ustvarijo drugi uporabniki, močno vplivajo na njihove odločitve o nakupu, medtem ko jih le 12 odstotkov zaupa vsebinam, ki jih ustvarijo blagovne znamke same.

Ko govorimo o komuniciranju same blagovne znamke, moramo tudi s tega vidika preseči točko digitalne slepote prepogostih in bolj ali manj podobnih vsebin s presenetljivimi komunikacijskimi strategijami, katerih del so tudi osebni stiki.

Torej, po tem modelu blagovne znamke združujejo digitalno prisotnost z osebnimi stiki v resničnem svetu skozi mreženje in grajenje odnosov. Osebni stiki ustvarjajo dolgoročne vtise. Sodelovanje na dogodkih, sodelovanje s podobno mislečimi strokovnjaki in povezovanje s skupnostjo so neprecenljivi elementi vsake komunikacijske strategije. Če imajo vodstveni kadri dobro vzpostavljene osebne strokovne znamke, je tovrstno strokovno mreženje lahko točka razlikovanja, ki bo podjetju prinesla potrebno zaupanje in prepoznavnost.

V dobi umetne inteligence je pripovedovanje zgodb ključnega pomena. Močna zgodba povezuje zgodovino, vrednote in vizijo blagovne znamke ter ustvarja čustveno povezavo z občinstvom. Da bi se izognili strategijam, ki jih ima večina blagovnih znamk, ko gre za pripovedovanje zgodb, moramo zagotoviti, da so orodja, ki jih izberemo, prav tako avtentična kot sama zgodba, ki jo pripovedujemo. Gverilski marketing je primer stvarne izkušnje, ki jo imajo naši kupci lahko z našo blagovno znamko in ki nam lahko pomaga izstopiti iz digitalnega hrupa. Tradicionalno oglaševanje je predvidljivo, gverilski marketing pa ustvarja nepričakovane, nepozabne trenutke, ki presenetijo in navdušijo občinstvo.

Članek lahko v celoti preberete v Marketing magazinu marec 2025, #525.Revijo lahko naročite na info@marketingmagazin.si.