Kako pridobiti zaupanje ljudi v času dezinformacij in lažnih novic?

Kdo je kriv, da imajo ljudje napačno predstavo o svetu?

Po Ipsosovi raziskavi Perils of Perception 2024 ljudje za napačne predstave o stanju v svojih državah največkrat krivijo družbena omrežja (45 %), medije (42 %) in politike (42 %). Kar 42 % anketirancev meni, da imajo ljudje nasploh pristranski pogled na svet. Zgolj 18 % jih verjame, da so »številke napačne, ne pa tudi mnenja ljudi«, je uvodoma navedel Ghassan Karian.

Zaupanje v podjetja in poslovne voditelje je nizko – a obstajajo razlike

Zaupanje v podjetja na globalni ravni dosega skromnih 45 %, z razponom 16 odstotnih točk med najbolj in najmanj zaupanja vrednimi sektorji. Samo 24 % vprašanih verjame, da poslovni voditelji govorijo resnico, in zgolj 33 % jih meni, da so voditelji v poslu silnica dobrega, kar je celo manj kot tisti, ki temu nasprotujejo (27 %).

Razlike med državami so sicer ogromne: medtem ko poslovnim voditeljem v Indiji zaupa kar 78 % ljudi, je ta delež na Hrvaškem pičlih 16 %.

Kako torej graditi zaupanje v središču komunikacijske nevihte?

Karian na podlagi Ipsosovih ugotovitev izpostavlja tri ključne temelje:

• bodite odprti in transparenten (to je bil s 34 % prevladujoč odgovor med anketiranimi)
• bodite zanesljivi in držite obljube (32 %)
• ravnanje odgovorno (29 %)

Zaupanje se torej gradi skozi dejanja – ne le skozi besede.

Ljudje želijo konkretne ukrepe – predvsem s strani medijev

Eden od ključnih poudarkov Karianovega prispevka je bil tudi ta, da ljudje od medijev (televizija, spletne novice, vplivneži pričakujejo več odgovornosti. Javnost si od medijev najpogosteje želi, da pogosteje preverjajo dejstva, da jasno ločujejo med dejstvi in mnenji ter da so neodvisni od politike in poslovnih interesov.

Televizija sicer na globalni ravni ostaja najbolj zaupanja vreden vir novic (79 %), sledijo radio in podkasti (73 %), spletne platforme (68 %), tiskani mediji (66 %), medtem ko vsebinam vplivnežev zaupa le 31 % ljudi, kar 64 % pa jim ne zaupa prav nič ali le malo.

Zanimivo je, da se generacijske razlike pri zaupanju v vire informacij ne razlikujejo drastično – tudi mlajše generacije (16–34 let) še vedno relativno visoko zaupajo televiziji (76 %) in spletnim novicam (74 %), čeprav bolj kot starejši zaupajo tudi vplivnežem (47 % pri mladih, 16 % pri starejših nad 55 let).

Pet ključnih ukrepov v dobi strahu in dezinformacij

Za učinkovito komuniciranje v tej novi realnosti Ipsos priporoča upoštevanje naslednjih elementov:

1. Varnost: ljudem morate vzbuditi občutek varnosti in zaščite (fizične, psihološke).
2. Relevantnost: ljudi nagovarjajte tam, kjer so – tudi čustveno.
3. Dejstva: zagotovite ljudem pravilne podatke, dejstva in dokaze.
4. Odprtost: bodite avtentični in transparentni, ne bojte se pokazati svoje ranljivosti.
5. Hitrost: odzivajte se hitro, predvsem, ko morate demantirati dezinformacije.

V komunikaciji štejejo dejstva, hitrost in transparentnost

V času »polikrize«, v katerem se prepletajo geopolitične napetosti, umetna inteligenca, strah pred prihodnostjo in dezinformacije, se morajo blagovne znamke, mediji in voditelji bolj kot kdaj koli vprašati: ali so zaupanja vredni sogovorniki? In nato ukrepati – hitro, pregledno, z dejstvi in empatijo, je udeležencem konference PRO PR še svetoval Ghassan Karian.