Medijska pismenost: Kje Slovenci dobijo največ informacij?

Izsledki kažejo, da starši pogosteje kot otroci razpravljajo o preverjanju resničnosti informacij na spletu. Otroci se večinoma zanašajo na družbena omrežja, med njimi pa najbolj zaupajo TikToku (31 odstotkov) in Instagramu (26 odstotkov) ter najmanj Facebooku (7 odstotkov).

Generacijske razlike

Starši informacije najpogosteje pridobivajo preko klasičnih medijev in spletnih portalov. Medtem ko otroci menijo, da so informacije na družbenih omrežjih večinoma zanesljive, starši temu nasprotujejo in informacije ocenjujejo kot večinoma nezanesljive. Otroci se zanašajo na več virov za primerjavo informacij in preverjajo, ali so informacije objavljene na uradnih spletnih straneh. Starši se v večji meri ocenjujejo kot »dobri« pri prepoznavanju lažnih novic, vendar jih le 26 odstotkov meni, da so zelo dobri.

Manjšina staršev (26 odstotkov) se je v preteklosti že udeležila delavnic o medijski pismenosti. »To odpira priložnost za širše izobraževalne programe, ki bi zajeli večji del populacije,« sporočijo iz Zavoda Infohub Maribor.

V prihodnosti več izobraževalnih programov

Namen raziskave je bil namreč dvigniti zavest o pomembnosti medijske pismenosti in prepoznati ključne razlike med generacijami. Prav te razlike so nova osnova za oblikovanje prilagojenih izobraževalnih programov, ki bodo nagovarjali potrebe tako mladih kot odraslih. Raziskava obenem postavlja tudi temelje za krepitev kritičnega razmišljanja in odgovornega odnosa do medijev v celotni družbi, dodajajo raziskovalci.