Najpomembnejši opozorilni znak je pomanjkanje samozavedanja

»Iz svojega ega črpajo navdih za delo, ambicioznost in uspeh. Zaradi tega so manj pripravljeni (ali sposobni) sodelovati z drugimi ljudmi. Nagnjeni so k temu, da razmišljajo sami zase, izhajajo iz tega, kar bi si sami želeli in kaj sami mislijo, da je najboljše za stranke,« pravi Everette Taylor, direktor platforme za množično financiranje Kickstarter.

Zaposleni s sposobnostjo samorefleksije so bolj odprti za ideje in nasprotovanja svojih sodelavcev, potrjujejo raziskave, ki kažejo, da ta lastnost pomaga izboljšati komunikacijo, odnose, ustvarjalnost in produktivnost.

Ljudje brez samorefleksije se ne ocenjujejo kot takšne

Seveda je pri tem najbolj zabavno prav dejstvo, da 95 odstotkov ljudi verjame, da se zavedajo sebe, vendar je v resnici sposobnih samorefleksije med 10 in 15 odstotkov ljudi, ugotavlja raziskovalka organizacijske psihologije in avtorica Tasha Eurich.

Direktor Kickstarterja je za CNBC povedal, da je seznanjen z raziskavo, zato si neprestano prizadeva izboljšati samorefleksijo in samospoznavanje. »Ego puščam pred vrati. Pogosto se motim, a imam neverjetno ekipo, ki me bo postavila na svoje mesto, in to mi je všeč,« razloži Taylor. Sam namreč namerno prilagaja vprašanja na zaposlitvenih intervjujih, zato da se lažje osredotoči na lastnosti, kot sta samozavedanje in nadzor ega. »Težava se opazi zelo hitro. Ljudje, ki se ne zavedajo sebe, imajo s tem resnične težave.«

Raziskave kažejo tudi na to, da je potrebno nameniti pozornost tudi uporabi besed »jaz« in »mi«. Ko intervjuvanec prepogosto uporablja prvo osebo ednine namesto množine, kaže na pomanjkanje ponižnosti, medtem pa prevečkrat uporabljena množina kaže na nesposobnost, da bi si oseba ustrezno pripisala zasluge.