»Organizacija se mora vprašati, kaj dobrega počne za družbo«

Rdeča nit letošnjega simpozija o raziskovanju odnosov z javnostmi BledComa je dobro počutje. V svojem uvodnem nagovoru ste izpostavili, da se nekaterim ta tematika ni zdela primerna za poglobljeno obravnavo na BledComu. Na katere najpogostejše pomisleke ste naleteli?

Nekateri ljudje odnose z javnostmi enostavno doživljajo kot neko orodje, ki se uporablja predvsem za promocijo organizacije in posameznikov. V resnici pa gre za sistem odločanja organizacij o tem, kakšen je sploh smisel njihovega obstoja, o tem, na kakšen način ustvarjajo svoj pomen v družbi. Namen letošnjega simpozija je prav v tem, da odnose z javnostmi osvetlimo s tega vidika; torej, kateri so globlji, bolj strukturni vidiki našega dela in kakšne so posledice našega dela za posameznike, organizacije in družbo v celoti.


 

Številne raziskave kažejo, da dobro počutje na delovnem mestu še več pomeni mlajšim generacijam; mladi celo zahtevajo, da jim delodajalci omogočijo ne le strokovni, temveč tudi osebni razvoj, kar vključuje tudi skrb za njihovo dobrobit. Kako se bodo morala podjetja, s tem pa tudi njihovo komuniciranje z različnimi javnostmi, prilagoditi novim trendom – in novim generacijam?

Podjetja resnično že opažajo nemir med svojimi zaposlenimi, še posebej med mladimi. Razmišljati v terminih dobrega počutja pomeni precejšnjo spremembo v razmišljanju o tem, kako upravljati z organizacijami. V Sloveniji smo še vedno napol v prehodu iz socializma v kapitalizem in se stalno pritožujemo, do kam smo šele prišli, toda slovenski menedžerji se še vedno prepogosto ukvarjajo z vprašanjem, kakšno vrednost so sposobni ustvariti za svoje lastnike. To je pristop, ki so ga v svetu opustili že vsaj pred petdesetimi leti, ker dolgoročno ne prinaša koristi niti njihovim organizacijam, kaj šele drugim deležnikom. Preprosto se morajo vprašati, zakaj njihova organizacija sploh obstaja in kaj dobrega počne za družbo, vključno z zaposlenimi. Če organizacija razen lastnikom nikomur drugemu ničesar ne prinaša, se zastavlja resno vprašanje, zakaj bi ji družba dajala vse vire, ki jim jih poklanja, od njih pa imajo korist le nekateri.

Krishnamurthy Sriramesh, profesor odnosov z javnostmi na Univerzi v Koloradu iz ZDA, je uvodoma dejal, da je BledCom v svojih zdaj že enaintridesetih letih obstoja vedno nagovarjal aktualne družbene trende. Lani je bil to trajnostni razvoj, letos se posvečate dobremu počutju, kaj pa sledi naslednje leto?

Umetna inteligenca.

Seveda. Kako pa vi gledate na umetno inteligenco? Sproža namreč zelo mešane odzive: nekateri so prepričani, da gre za največjo revolucijo po internetu, drugi bi jo najraje že zdaj prepovedali. Kaj bo prinesla na področje komuniciranja?

Komuniciranje se bo po eni strani še bolj tehniziralo, se pravi, da prišlo bo še do globljega povezovanja z IT-jem in računalništvom na splošno, po drugi strani pa bo prav umetna inteligenca povzročila večjo potrebo po človeškem dotiku. Ker delujemo v človeškem poslu, bo potrebno najti novo ravnotežje med tehnološkimi in človeškimi viri.

Dr. Dejan Verčič je vodja programskega in organizacijskega odbora BledComa, profesor in vodja Centra za marketing in odnose z javnostmi na ljubljanski Fakulteti za družbene vede ter partner v družbi Herman & partnerji.