Oglaševanje v letu 2023 s 4-odstotnim poskokom

Kot v članku za tiskano izdajo MM-a, ki izide konec februarja, piše Irena Setinšek, izvršna direktorica Mediane, je bruto obseg oglaševalskega kolača preteklo leto znašal 1,3 milijarde evrov* in tako glede na leto prej govorimo o 4-odstotnem povečanju bruto vrednosti oglaševanja v Sloveniji. To pa je tudi številka, ki jo je sredi lanskega leta objavil WARC, saj so z  zbiranjem podatkov po vsem svetu napovedali, da se bodo oglaševalske naložbe po svetu v letu 2024 povečale za 4,4 odstotka. Na prvi pogled torej ne odstopamo od drugih trgov, vendar podroben vpogled v bruto vrednost oglaševanja izpostavi specifične značilnosti slovenskega oglaševalskega trga. 

Televizija še vedno močno prevladuje

V oglaševalskem kolaču še vedno močno prevladuje televizija s 85-odstotnim deležem, tiskani mediji predstavljajo 5 odstotkov, slovenski digitalni mediji, zunanje oglaševanje in radio po 3 odstotke, pri čemer je potrebno poudariti, da v analizo niso zajeti vsi digitalni mediji in vse radijske postaje. Z marcem 2023 so v okviru projekta Mediana IBO začeli spremljati ciljano TV-oglaševanje. Gre za oglaševanje na podlagi podatkov, kar pomeni, da se oglasi predvajajo samo tistemu televizijskemu občinstvu, ki ustreza določenim demografskim, geografskim ali vedenjskim značilnostim in tako na ta način tekmuje z digitalnimi okolji. Pri tem ne gre za klasično TV-oglaševanje in niti ne za digitalno (spletno) oglaševanje.

Pop TV na vrhu

Med spremljanimi televizijskimi programi je glede na bruto vrednost oglaševanja na vrhu lestvice Pop TV, kjer med drugim predvajajo oddaje lokalne produkcije, ki so že nekaj let med najbolj gledanimi vsebinami. Sledijo Planet TV, ki prav tako stavi na resničnostne šove, kvize in druge razvedrilne oddaje, Kanal A, kjer v programu krepijo športno ponudbo, in prvi program javne televizije, na kateri so po vseh pretresih in stavkah v lanskem letu dobili novo upravo. Peterico oglaševalsko najmočnejših televizijskih programov zaključuje Kino, ki je v lasti medijske hiše Pro Plus.

Oglaševanje v tiskanih medijih se počasi »pobira«

Skupna bruto vrednost oglaševanja v tiskanih medijih znaša 71 milijonov evrov oz. 66 milijonov evrov brez upoštevanja internega oglaševanja, kar je v enakem obsegu kot  leta 2022. Po treh letih se je trend padanja bruto vrednosti oglaševanja ustavil. Tiskani mediji so še vedno zanimivi za trgovce, finančni sektor in farmacevte. Največji oglaševalci po bruto vrednosti so Mercator, Zavarovalnica Triglav, spletna trgovina Starpoint, Biostil, ki proizvaja in trži prehranska dopolnila, kozmetiko in čaje, Turistično društvo Ankaran, I-Vent (nekdanji Lunos prezračevalni sistemi, ki je lani dobil novega lastnika), Generali zavarovalnica, KMAG, zastopnik korporacije Kia Motors, stomatološka ordinacija Ortoimplant Dental Spa iz Zagreba in Istrabenz turizem z oglaševanjem hotelske verige LifeClass Hotels & Spa Portorož.

Spletnim portalom malce manj oglaševalskega denarja

V Sloveniji še vedno nimamo natančnega podatka o tem, kolikšen odstotek oglaševalskega denarja se nameni digitalnim medijem, niti v bruto vrednosti. Na Mediani sicer zbirajo podatke o oglaševanju na internetu, vendar so v raziskavo zajete samo domače spletne strani in ne tuje, kot so Google, Facebook, Gmail, YouTube itd. kjer pa naj bi bil obseg oglaševanja ravno največji.

Med merjenimi portali so na prvih mestih, ki skupaj predstavljajo kar 87 odstotkov bruto vrednosti spletnega kolača, 24ur.com, siol.net, žurnal24.si, delo.si, bolha.com, finance.si, rtvslo.si, vecer.com in metropolitan.si; slednji ima tudi največjo rast bruto vrednosti oglaševanja. Oglaševalci, ki glede na bruto vrednost največ investirajo v ta medij, so Telekom Slovenije, Spar Slovenija, Mercator, A1 Slovenija, Zavarovalnica Triglav, Petrol, Telemach, H&M, Samsung Electronics in Loterija Slovenije.

Bruto vrednost radijskega oglaševanja porasla za 3 odstotke

V okviru projekta Mediana IBO spremljajo šest radijskih postaj, ki so med najbolj poslušanimi na na nacionalni ravni, in sicer Radio 1, Radio Aktual, Radio Antena, Radio Center, Radio Prvi in Val 202. Bruto vrednost oglaševanja na teh šestih postajah znaša slabih 39 milijonov evrov, kar je za 3 odstotke več kot leto prej. Največji oglaševalci na šestih spremljanih radijskih postajah so Porsche Slovenija, Mercator, Harvey Norman, Lidl Slovenija, Petrol, Wallis motor, pooblaščeni trgovec in serviser vozil BMW, MINI in Land Rover, farmacevtska podjetja in trgovci Farmedica, Krka, Sanofarm in trgovina Obi.

Zunanjemu oglaševanju 10 odstotkov več

Skupna bruto vrednost oglaševanja na zunanjih površinah znaša skoraj 45 milijonov evrov, kar je za dobro desetino višja bruto vrednost kot leto prej. Največji oglaševalci na tem mediju so Hofer in McDonald's (oba sta tudi prejela nagrado Outstanding, ki jo podeljuje Europlakat), Porsche Slovenija, Spar Slovenija, ki je prav tako dobitnik nagrade Outstanding, A1 Slovenija, Mercator, Obi, Pivovarna Laško Union, trgovina Verudela z oglaševanjem italijanskih modnih znamk spodnjega perila in kopalk Calzedonia, Intimissimi in Tezenis, na robu deseterice pa je Telekom Slovenije.

Tudi Finim oglasom gre fino

V oglaševalski kolač je vključeno še oglaševanje, ki ga trži podjetje Fini oglasi. Tovrstnega oglaševanja so se v lanskem letu posluževali NLB, zavarovalnici Vzajemna in Triglav, Hisense, energetska družba ECE, telekomunikacijska operaterja T2 in A1 Slovenija, Pivovarna Laško Union ter The Walt Disney Company z oglaševanjem televizijskega  programa Star.

* Podatki izhajajo iz raziskave Mediana IBO, ki vsako leto kaže bruto vrednost oglaševanja in temelji na vseh evidentiranih oglasih ter cenah iz uradnih cenikov, pri čemer se ne upoštevajo popusti, posebni kupoprodajni pogoji, ki temeljijo na doseženih občinstvih, ali brezplačne objave. Gre za bruto vrednost, kar pomeni, da so vrednosti v resnici nižje.

Celotni članek s podrobnejšimi informacijami in razlagami si lahko preberete v tiskani izdaji Marketing magazina #513, ki izide konec februarja 2024.