Dnevi komunikacij: Odprtje festivala zaznamoval Edward Snowden

Prvi dan festivala je kljub uvodnemu programu, ki je šele ogreval občinstvo, požel veliko zanimanja. Glavna festivalska dvorana, katere dogajanje so si lahko obiskovalci ogledali na treh zunanjih »streaming« lokacijah (med drugim tudi na hotelski plaži), je postala prostor nadvse zanimivega pogovora, ki ga je vodil sam Edward Snowden, svetovno znani žvižgač, nekdanji uslužbenec CIE in svetovalec NSA. Ta se je ob 10. obletnici razkritja tajnih informacij ameriške vlade običinstvu DK23 pridružil preko videoklica v živo. Pogovor z naslovom »Najučinkovitejši sistemi družbenega nadzora v zgodovini človeštva« se je dotikal tematik, kot so povrnitev zaupanja ljudi v javne in državne sisteme, kako rešiti naslednje generacije na področju zasebnosti, vse do varnostnih dilem in razvoja družbe ob tehnologiji. »Do leta 2013 smo mislili, da je internet velik temen prostor, nismo ga razumeli kot fizični objekt. Naši računalniki so povezani s centralnim sistemom in vse, kar počnemo, drugi lahko vidijo. Ti lahko povezujejo vse baze in izvedo vse, kar želijo. V prihodnosti moramo postaviti omejitve (institucionalne) moči,« je dejal med pogovorom.

Bo marketing rešil dileme zasebnosti?

»Prihodnost bo tudi zaradi marketinga prinesla boljše zakone o zasebnosti in šele ko bodo jasne posledice njihovih kršitev, bomo vprašanje zasebnosti jemali resneje,« je Snowden povezal področja zasebnosti, marketinga in tehnologije. »Upanje je tisto, kar imamo – in kar potrebujemo. Imamo moč, da se spremenimo, za to ne potrebujemo vlade,« je še dejal v svojem zanosu. Spomnimo, Snowden je pred desetimi leti javno razkril, da ima ameriška vlada možnost dostopa do informacij o klicih, SMS-ih in e-pošti čisto vsakega človeka na planetu.

Prihodnost: Pripravite se na odprtje Pandorine skrinjice

Snowden je na vprašanje o najnovejši tehnologiji umetne inteligence jasno odgovoril: »Odpira se Pandorina skrinjica. Z umetno inteligenco in IoT vršimo na videz nepomembna ali nedolžna dejanja, ki bodo imela hude negativne posledice. Ob tem se sprašujem, zakaj je umetna inteligenca v zasebni lasti, ko pa bi bila lahko javna last oziroma gradnik skupnega dobrega?«