Tretja izdaja Priročnika globalnih odnosov z javnostmi

Knjiga je ob svojem izidu leta 2003 dobila nagrado PRIDE ameriškega nacionalnega komunikološkega združenja. Prvi dve izdaji tega temeljnega dela sta ob teoretski konceptualizaciji mednarodnih in globalnih odnosov z javnostmi predstavljali prakso v tridesetih državah na štirih celinah. Druga izdaja iz leta 2009 je tako izšla na kar 951-ih straneh.

Tretja izdaja namesto pregleda po državah osrednji prostor namenja ključnim igralcem in izzivom globalnih odnosov z javnostmi. Mednje sodijo vlade, korporacije, medvladne organizacije, kot sta Evropska unija in NATO, aktivisti in hektivisti, globalne agencije za odnose z javnostmi, vplivne družine, teroristi in propadle države. Med ključne izzive pa sodijo komuniciranje s sodelavci v multinacionalkah, upravljanje globalnih odvisnosti in tveganj, globalno krizno komuniciranje, javna in korporacijska diplomacija, klimatske spremembe, karakterni uboji ter upravljanje ugleda in tako naprej.

Narava in tehnologija se požvižgata na politične slogane

Priročnik globalnih odnosov z javnostmi že skoraj dvajset let urejata dr. Krishnamurthy Sriramesh, profesor na Univerzi Kolorado v Boulderju v ZDA, in dr. Dejan Verčič, profesor na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani ter partner v družbi Herman & partnerji. Na vprašanje, kako se počuti ob izidu knjige o globalnih odnosih z javnostmi v času, ko okoli nas potekajo procesi deglobalizacije in zapiranja za meje držav in celin, Verčič odgovarja: »Lokalno tveganje v sicer velikem kitajskem mestu, za katerega do lani skoraj nihče na svetu nikoli ni slišal, Wuhanu, povzročilo globalno krizo. Očitno so pozabili malemu virusu bogu za hrbtom povedati, da je globalizacije konec. Sicer je s koncem globalizacije tako kot s koncem zgodovine – sliši se lepo, ni pa resnično. Narava in tehnologija se požvižgata na politične slogane. Svet ni več globalna vas, temveč globalna dnevna soba, v kateri se gnetemo vsi.«