DIGGIT: Kako naj mediji preživijo v dobi robotov?

Klaus Schweighofer je uvodoma navedel nekaj podatkov, ki kažejo, da medijem, vsaj tistim pod okriljem Styrie, ne gre slabo. Leta 1998 so imeli njihovi časopisi 2,8 milijona bralcev na dan, leta 2024 pa imajo njihovi medijski portali 3,6 milijona uporabnikov na dan in 1,5 milijona bralcev časopisov, kar pomeni, da so uspeli še povečati svoje občinstvo. Toda kljub tem svari pred »napadom robotov« in poudarja, da moramo ostati ljudje. To je ponazoril z grožnjo, ki jo lokalnim medijem predstavljajo svetovni velikani: oglaševalski prihodki Alphabeta znašajo kar 210 milijard evrov in kar 50 odstotkov oglaševalskega denarja na trgih, kjer deluje Styria, gre mednarodnim mrežam; v Avstriji jim oglaševalci po ocenah namenijo 2 milijardi evrov, v Sloveniji 150 milijonov evrov, na Hrvaškem pa 200 milijonov evrov. Avstrija se je na to grožnjo odzvala z uvedbo 5-odstotnega digitalnega davka, s čimer je pridobila 100 milijonov evrov, ki jih vlaga v podporo avstrijskega novinarska in zaščito lokalnega medijskega ekosistema. Slovenija še ni tako daleč, zato Schweighofer poziva oglaševalce, naj podpirajo lokalne medije, se z vidika varnosti blagovne znamke raje osredotočajo na kakovost in ne na količino in naj uporabljajo kreativnost namesto »neumnih« algoritmov.

UI je odlično orodje, a zahteva previdno ravnanje

Rhys Cater, direktor za digitalne in tehnološke rešitve v britanski digitalni agenciji Precis, je v nadaljevanju podal svoj pogled na prihodnost zakupa medijev z generativno umetno inteligenco in tudi ovrgel pogoste mite, povezane z UI – ta je pač zgolj še eno orodje v naboru vseh razpoložljivih tehnoloških orodij, ki jih imamo na voljo. »Ne gre za samo tehnologijo, ampak za to, kaj počnete z njo,« poudarja Cater. Zaradi avtomatizacije je naše delo lahko hitrejše in učinkovitejše. Več časa se lahko posvečamo strategiji in manj ustvarjanju vsebin in generativna umetna inteligenca je odlična za hitro produkcijo vsebin. Kot je navedel Cater, so v Precisu pri enem od projektov, ki so jih izvedli za naročnike, zabeležili za 50 odstotkov večjo učinkovitost z vpeljavo novih tehnoloških rešitev.

Toda pri tem opozarja, da več vsebin ne pomeni tudi boljših vsebin, saj je večkrat nasprotno. »Bodite strateški pri ustvarjanju vsebin, ki naj bodo povezane s poslovnimi cilji. Človeški nadzor je tu ključnega pomena,« pravi.  Poleg tega, da morajo podjetja strateško razmišljati o umetni inteligenci, naj si prizadevajo ustvarjati tudi kulturo eksperimentiranja. »Tehnologija napreduje vsak. A statična strategija zagotovo ne bo uspela. Postavite vizijo in zagotovite, da se bo prilagajala razvoju tehnologije,« je sklenil. Ali če povzamemo: generativna umetna inteligenca je odlično orodje, ki pa potrebuje človeško roko, saj je še vedno nezanesljiva in pogosto poraja napačne rezultate, zato je previdno ravnanje z njo ključno.