Novi podkasti, neizkoriščene priložnosti za oglaševalce

Zvočnih oglasov, ki bi si jih poslušalci zapomnili, v slovenskih podkastih ni veliko. Zakaj je tako, je v pogovoru z gosti debatirala Maruša Andrinek Kerec, voditeljica na Valu 202.

Milan Slana

Milan Slana, direktor in partner v agenciji Herman & partnerji, opozarja, da zvok ni zastarel oglaševalski format. Z glasom, glasbo in zvočnimi učinki lahko ustvarjalci v nekaj besedah ustvarijo močno sporočilo, vendar oglaševalci zvoka pogosto ne postavijo med prve izbire.

Slana je predlagal, da bi o podkastih razmišljali širše od zakupa oglasnega prostora. Sodelovanje je lahko klasičen oglasni blok, sponzorstvo ali nativna vključitev blagovne znamke v vsebino. Pomembno je, da se znamka poveže s temo, ki je zanimiva za občinstvo podkasta, in da partnerstvo ne poseže v kakovost ali verodostojnost vsebine.

Meni, da bi pri snovanju kampanj ustvarjalci morali najprej razmišljati o uvidu, ki ga želijo nasloviti, šele nato pa o kanalih, na katerih bodo to storili. Podkasti imajo potencial kot orodje vsebinskega marketinga in gradnje blagovne znamke. Zanimivi so lahko tudi, če nimajo največjega občinstva, kadar dosežejo ljudi, ki jih želi nagovoriti oglaševalec.

Najprej zgraditi občinstvo

Žan Sterle, ki ustvarja videovsebine za družbena omrežja, je povedal, da se blagovne znamke zanj niso začele zanimati takoj. Najprej je moral zgraditi prepoznaven profil in občinstvo, s katerim so se podjetja želela povezati. Meni, da je pomembno, da ustvarjalci odkrito povedo, koliko časa in truda zahteva njihovo delo ter da za njegovo nadaljevanje potrebujejo podporo.

Sterle ne želi, da bi se vsaka njegova objava spremenila v oglas. Sponzorstvo razume kot podporo ustvarjalcu in njegovemu delu, ne kot razlog za prilagajanje vsebine naročniku. Povedal je, da ga podjetja večinoma ne prosijo, naj spremeni svoj slog. Tudi občinstvo sodelovanja lažje sprejme, če jih ustvarjalec napove in pojasni, zakaj jih potrebuje.

Milan Slana

Marja Milič, dolgoletna novinarka in urednica finančnih vsebin ter voditeljica podkasta Money-How, je poudarila, da morajo biti partnerstva skladna z vsebino. Njeno občinstvo spremlja izobraževalne vsebine o osebnih in družinskih financah, zato želi ohraniti njihovo uporabnost in zaupanje poslušalcev. Povedala je, da je že zavrnila sponzorsko pogodbo, ker so se ji pogoji zdeli prevelik poseg v njeno delo. Med njimi so bile zahteve po ekskluzivnosti in omejitve pri tem, kaj lahko objavi.

Milič je opozorila tudi na pričakovanja oglaševalcev. Ti včasih pričakujejo, da bodo z nekaj sto evri dosegli zelo široko občinstvo. Po njenem bi se morali izobraziti tako oglaševalci kot ustvarjalci: prvi o tem, kaj lahko od sodelovanja realno pričakujejo, drugi pa o tem, kako predstaviti svoje občinstvo in možnosti partnerstva.

Število prenosov ne pove vsega

Milan Slana

Matej Praprotnik, pomočnik direktorja in skrbnik digitalnih storitev Radia Slovenija, je povedal, da so na Radiu Slovenija odprti za pogovore o partnerstvih. Vsebine podkastov so objavljene na platformi RTV 365, pogosto pa se predvajajo tudi v radijskih programih. Sodelovanje se tako lahko poveže z več kanali.

Pri presoji podkastov število prenosov ni dovolj. Platforme poslušanost merijo različno, zato njihovih podatkov ni mogoče preprosto sešteti. Pomembno je tudi, koliko časa poslušalci ostanejo ob vsebini. Slana je opozoril, da je vpliv na prepoznavnost in podobo blagovne znamke težje izmeriti kot neposredno prodajo, vendar to še ne pomeni, da ga ni.

Razprava je potekala v okviru Avdiofestivala Radia Slovenija, ki je 28. septembra potekal v Cukrarni.

O stanju podkastov pri nas smo v MM-u pisali že spomladi. V analizi slovenskega trga smo med drugim ugotovili, da je od 382 evidentiranih podkastov aktivnih 159, v prispevku o možnostih zaslužka na različnih platformah pa smo preverili, koliko ogledov bi ustvarjalec potreboval, da bi lahko od podkasta živel.