UI je prinesla nova orodja za ustvarjanje vsebin, vendar ostaja bistveno vprašanje, kaj želi znamka sploh povedati. »Če nimaš česa povedati, ti nobeno orodje ne bo pomagalo,« je bil jasen Savin. Ob tem je poudaril tudi pomen dolgoročnega grajenja znamke: digital je danes množični medij, zato ne gre le za takojšnje rezultate, temveč tudi za grajenje znamke skozi čas.
Vse več prometa ni nujno človeškega
Eden večjih izzivov je hitro povečevanje avtomatiziranega prometa. Podatke o všečkih, klikih in drugih interakcijah je zato treba obravnavati z določeno mero previdnosti. Ocene kažejo, da je več kot petina računov na družbenih omrežjih lažnih, delež vsebin iz takšnih računov, ki jih uporabniki dejansko vidijo, pa je zaradi njihove večje aktivnosti lahko še bistveno višji.
K temu se pridružuje tudi t. i. social clipping, pri katerem se deli vsebin širijo prek drugih profilov in kanalov, pogosto brez jasnega konteksta o njihovem izvoru. Družbena omrežja so se tako precej oddaljila od prvotnega okolja, namenjenega predvsem vsebinam prijateljev, uporabniki pa jih vse pogosteje uporabljajo tudi kot vir informacij.
Priložnost za znamke je zato predvsem v uporabnih, zabavnih, relevantnih in verodostojnih vsebinah. »Prišli smo v trenutek, ko lahko oglaševalci in marketingaši zmagamo s tem, da smo vredni zaupanja,« je dejal Savin.
Reddit in Snapchat rasteta, trgovski mediji večji, kot se zdi
Med digitalnimi kanali, ki trenutno rastejo, je izpostavil Reddit, Instagram, TikTok, LinkedIn in Snapchat. Pri slednjem je rast posebej izrazita med mlajšimi generacijami, ki ga uporabljajo predvsem za sporočanje in objavljanje zgodb. V Sloveniji se povečuje tudi aktivnost na LinkedInu, Reddit pa beleži izrazito rast.
Več potenciala, kot se morda zdi na prvi pogled, imajo tudi trgovski mediji. V Sloveniji se trenutno pojavljajo predvsem v obliki e-poštnega marketinga, pasic in drugih oglasnih formatov trgovcev, hkrati pa znamkam omogočajo dolgoročnejše grajenje odnosov s kupci.
Med rastočimi oblikami vsebin so tudi podkasti, ki so se letos po predstavljenih podatkih prvič uvrstili med dvajset najpogosteje iskanih izrazov na YouTubu v Sloveniji.
Od ključnih besed k pogovoru
Največja sprememba se kaže v načinu iskanja informacij. Uporabniki se vse manj zanašajo zgolj na kratke ključne besede in vse pogosteje postavljajo celotna vprašanja ter pričakujejo neposredne odgovore.
»V dveh letih smo prešli od iskanja ključnih besed k pogovoru,« je poudaril Savin. Zato ni najpomembnejše vprašanje, ali bo prevladal Google, ChatGPT ali kateri drug ponudnik, temveč dejstvo, da se uporabniško vedenje spreminja. »Odpira se obdobje pogovornega marketinga. Uporabnik želi postavljati vprašanja in dobiti odgovore,« je sklenil.