Ko Twitter »ukine« Trumpa

Svoj pogled na trenutno dogajanje so za MM podali dr. Dejan Verčič, Urša Mivšek Sitar, Denis Oštir in Zoran Savin.

De facto bo postalo tudi de iure

Dr. Dejan Verčič, profesor na FDV in partner v družbi Herman & partnerji, se v luči nedavnih dogodkov navezuje na leto 1999, ko je skupina avtorjev na spletu objavila 95 tez pod imenom The Cluetrain Manifesto. Glavno sporočilo je (bilo), da internet presega množične medije in na trg vrača pogovor: prva teza se glasi, trgi so pogovori, druga, trge tvorijo ljudje in ne demografske skupine, tretja, pogovori med ljudmi zvenijo človeško ter se izvajajo s človeškim glasom, in tako naprej. »Ponudniki spletnih storitev in kasneje družbenih omrežij nas torej osvobajajo starih omejitev. Država naj se v to ne vtika, saj bi vsak njen poseg v vsebine omejil novo pridobljeno svobodo in hitrost tehnoloških inovacij. Tako smo dobili ponudnike tržnih storitev, za katere veljajo drugačna pravila, kot za ostale, priviligirane de facto medije, ki to de iure niso. Ameriške administracije so to dopuščale, dokler jim je to ustrezalo, zdaj pa je tega konec,« ugotavlja Verčič. Ob tem poudarja, da so tehnološki giganti postali preveliki in premočni. Ko si dovolijo na lastno roko izklopiti ameriškega predsednika, nad njihovo samovoljo ni nikogar več. »Tako se vsaj zdi. A ne za dolgo. Peta veja oblasti - za izvršno, zakonodajno, sodno in novinarsko -, ki jo sestavljajo blogerji, vlogerji, podkasterji, strateški igralci na družbenih omrežjih s pripadajočimi umetnointeligentnimi orodji, domače in tuje tovarne botov in trolov, kognitivni vojščaki in bogsivekdoševse bodo v prihodnjih letih izkusili moč fizične palice,« napoveduje Verčič. Na koncu je po besedah sogovornika država tista, ki ima ultimativni monopol nad fizično silo in za zdaj fizični svet še vlada digitalnemu in ne obratno. »Biden, Macron in Merklova so pripravljeni izklopiti elektriko in ugasniti računalnike, ki se nočejo ukloniti pravni državi. Faangi (Facebook, Amazon, Apple, Netflix, Google, op. p.) ne morejo biti nad zakonom ali zunaj zakona. De facto bo postalo tudi de iure: spletni mediji bodo postali enako regulirani mediji, kot so njihovi fizični predhodniki.« Odgovornost bo tako zanj dobila obraz in ime, zato da se zmanjša količina lažnih identitet – botov. »Pa tudi kitajske in ruske spletne brigade bodo potisnjene nazaj za novo železno zaveso, ki se bo spustila okoli Zahodnega sveta.«

Kakšno vlogo imajo družbene platforme v današnji družbi?

Leto 2021 se je začelo tako turbulentno, kot se je leto 2020 končalo, poudarja Urša Mivšek Sitar, direktorica agencije April 8. Številnim še ni uspelo zapisati vseh novoletnih zaobljub, ko je novo leto ponudilo novo polemično vprašanje – kakšno vlogo imajo družbene platforme v današnji družbi? »Dejanja medijskih velikanov Twitter, Facebook in YouTube po dogodku na kongresu so v skladu z zakonodajo današnjih Združenih držav Amerike, saj so zasebna podjetja, ki lahko svoje uporabnike upravljajo po svoje. Vendar pa je tokrat šlo le za simbolno dejanje. Platforme so prišle na prve strani časopisov, pišejo zgodovino in namišljeno svet rešujejo pred njegovim najbolj znanim spletnim trolom.«  Pri tem sogovornica poudarja, da seveda ne smemo pozabiti na predsednikovo preteklo tvitanje, pa tudi njemu podobne svetovne voditelje, za katere se platforme ne brigajo. »Za zdaj niso dovolj zanimivi. Pogovora o svobodi govora in legitimnosti ukinjanja računov pa sta zakrila verjetno bolj neobvladljivo resničnost, s katero se bodo politiki morali vedno hitreje spopasti – kakšno in predvsem kolikšno vlogo bodo imele platforme v naši prihodnosti?« Njihova moč, razširjenost in lastno odločanje, komu omogočijo izražanje, bodo po mnenju sogovornice potrebovali še veliko razprave. »A do takrat – je predsedniku res tako težko narediti nekaj korakov in preko mikrofona v konferenčni sobi nagovoriti državljane kot predsedniki pred njim?« sklene Mivšek-Sitarjeva.

Ogenj se je razplamtel v orjaški kres

Po mnenju Denisa Oštirja, direktorja poslovnega razvoja za področje Evrope, Bližnjega vzhoda in Afrike v Hisensejevem hčerinskem podjetju VIDAA, ne gre za čistko ali cenzuro, temveč ukrep, ki kaznuje kršitelje pravil, ki jih uporabniki sprejmejo z uporabo platform. Ukrep za Oštirja sicer prihaja mnogo prepozno in ne bo imel nikakršnega vpliva. »Predvsem zato, ker smo že davno zabredli pregloboko, da bi se iz razmer še lahko izvlekli, ter zato, ker ukrep zgolj priliva olje na ogenj, ki se je v zadnjih petih letih razplamtel v orjaški kres,« opaža. Ključen problem platform in medijev nasploh vidi v tem, da so v zadnjih petih letih svoj poslovni model utemeljile na obstoju in propagandi takšne vsebine. »Za algoritemski oglasni model je vsebina, ki vzbuja vroče in žolčne reakcije ljudi, najboljša in zagotavlja največ ogledov ter oglasnih prihodkov. In zanj ni pomembna ne resničnost te vsebine ne daljnosežne posledice, ki jih lahko takšne reakcije posameznikov nanje pustijo. Edina možna rešitev je, da platforme preidejo na naročniški model. Se pa iskreno bojim, da ja za kaj takšnega že prepozno.«

Delitev funkcionalnosti na več omrežij

Po opažanjih Zorana Savina, direktorja Zavoda IAB, gre za vsaj dva trenda, ki so ga v predstavili tudi v poročilu IAB Trendi. Na eni strani gre tako za politizacijo in regulacijo digitalnega prostora. »Tu ne govorim o vsebini, ampak o splošni regulaciji digitalnega prostora, med drugim recimo GDPR, ePrivacy in podobno, kjer se bo med drugim bil tudi boj večjih svetovnih vplivov. Tudi držav izven severno ameriškega prostora, kot so Kitajska, Evropa in Indija. Spomnimo se denimo poskusa »regulacije« TikToka. Tu je pričakovati nadaljnji razvoj in v vsakem primeru več pravil,« je prepričan Savin. Potem pa gre tu še za vsebinski trend, in sicer predvsem v obliki ustvarjanja prostora za uporabnike izven t. i. »mainstream« okolja. »Tu ne gre samo za, denimo, družbena omrežja, ki jih povezuje skupno politično prepričanje, ampak tudi interesi, kot sta Discord in Twitch; zabava/ples na primeru TikToka, in poglobljene vsebine, kot je Reddit. Ameriški izraz za to je third places (v prevodu »tretji prostor«, s tem, da je prvi dom in drugi služba, op. p.). Gre pa v osnovi za postavljanje skupnosti (ang. community) ki se, jasno, oblikujejo okoli istih interesov, vsebine in prepričanj,« je povedal Savin. Ob tem poudarja, da gre za oblike, ki so znane že celo človeštvo in bodo zagotovo našle prostor tudi v bližnji prihodnosti, če ne drugo kot odgovor na globalizacijo in globalne medije. »Ob tem je potrebno razumeti, da ne gre za »razkroj« osrednjih medijev, temveč za delitev funkcionalnosti na več omrežij oziroma skupnosti, katerih del je nek uporabnik. Nekako tako kot lahko isti uporabnik obiskuje cerkev in bar ter loči med vsebinami, ki povezujejo ljudi v teh skupnostih,« sklene Savin.

Odzval se je tudi Airbnb

Poteze tehnoloških velikanov, ki so sledile nedavnim izgredom v ameriški prestolnici, porajajo več vprašanj kot odgovorov. Glavno vprašanje sicer ni novo: kam vodi (ne)delovanje platform, ki so za številne postale prevelike, premočne in predvsem neobvladljive? Praktično ves čas svojega predsedovanja ZDA je Trump »blestel« na Twitterju. Na eni strani  pozivi vsaj k omejitvi njegovega tvitanja pozivi nikoli niso potihnili, po drugi strani so ga kopirali številni politiki po svetu. 8. januarja 2021, po vdoru v stavbo ameriškega kongresa, pa je Twitter dokončno ukinil račun  ameriškega predsednika. Tej potezi je sledil izbris oziroma blokiranje številnih računov, med drugim tudi 70 tisoč računov, povezanih s sporno teorijo zarote QAnon. Sledile so tudi poteze drugih tehnoloških velikanov. 

Amazon je družbeno omrežje Parler (kot smo podrobneje pisali v prispevku, gre za konservativni Twitterjev klon oziroma ideološko alternativo obstoječim platformam, ki je v zadnjih tednih zabeležila ogromno povečanje števila uporabnikov) blokiral iz sistema svojih storitev gostovanja v oblaku. Google in Apple sta jo odstranila iz svojih trgovin za aplikacije. Airbnb je vsem aretiranim v izgredih v zapisu na blogu napovedal izbris računa. Posamezniki, ki so po njihovem povezani z ekstremističnimi skupinami, je ne bodo mogli uporabljati. 

S tem so seveda razklali svetovno javnost in dogajanje v ameriški prestolnici potisnili v ozadje. Na dan so bolj kot kdaj koli privreli očitki Twitterju kot tudi Facebooku in Googlu zaradi netransparentnosti in širjenja sovražnih vsebin ter lažnih novic (premalo ukrepanja v povezavi s tem) na eni strani, na drugi pa njihova samovoljna »čistka«.