parler
Aktualno

Kako je konzervativni »Twitterjev klon« doživel svojih 15 minut slave

Družbeno omrežje Parler je samo v nedeljo zabeležilo več kot pol milijona prenosov, v času ameriških predsedniških volitev pa več kot milijon.

Tako imenovana ideološka alternativa družbenim omrežjem Facebook in Twitter je te dni v središču pozornosti. Njihovi strežniki so komaj zdržali množični priliv novih uporabnikov. Bila je na samem vrhu seznama trgovin z aplikacijami Google Play in Applove App Store. V nekaj dneh je zabeležila več kot milijon prenosov in med drugim celo povzročila popularizacijo aplikacije Parlor (zaradi zatipka). Gnev nad rezultati volitev in poraza Donalda Trumpa je voda na mlin leta 2018 ustanovljenemu Parlerju. Še večji gnev zato, ker so bili številni konzervativni (spletni) protestniki ogorčeni nad brisanjem vsebin Facebooka in Twitterja. Očitali so jim čistko objav, ki so blizu Trumpu in njegovim podpornikom.  Svojo politiko do objav z lažnimi novicami so tehnološki velikani v času volitev še zaostrili in očitki so bili neizbežni. 

»Twitter za konzervativce«

»Berite novice, govorite svobodno« je eden od sloganov Parlerja (»parler« v francoščini pomeni pogovorjati se), ki se po besedah ustanoviteljev bliža 5 milijonom registriranim uporabnikom. Ustanovila sta ga študenta računalništva s konzervativnimi nazori John Matze in Jared Thomson. Po njunem mnenju velike platforme niso naklonjene konzervativcem in njihove vsebine tudi cenzurirajo. Skratka, kar je za Facebook in Twitter boj proti lažnim novicam, je za številne uporabnike Parlerja ciljana cenzura. Parler skorajda ne odstranjuje uporabnikov in ne preverja resničnosti objav. Izjeme prepovedi objav so (za zdaj) pornografija ter pozivi k nasilju in terorizmu. 

Predvsem ameriški mediji so mu zato dali naziv »Twitter za konzervativce« in »nebesa za desničarje«. Pri tehnološkem portalu Mashable so ga označili za kombinacijo Facebooka, Twitterja in Reddita (se pravi malo tega, malo onega). »To pomeni, da je videti zelo grdo. Na področju uporabniške izkušnje ga čaka še veliko dela, da ga bodo ljudje jemali resno,« so zapisali v svoji oceni.  Sistem verifikacije bi lahko označili kot »poljubno«: ste lahko oseba, za katero se izdajate ali pa to tudi dejansko ste. Največja razlika v primerjavi z drugimi platformami pa je seveda neprimerno večji delež konzervativnih vsebin. Ob tem pri BBC-ju opozarjajo na nevarnost, da postane prostor, kjer »vsi tulijo v en rog« (»echo chamber« oziroma »soba odmeva«).

bbc

Foto: BBC

Negotova prihodnost

Poleg »standardnih« težav start-upov – tehnične težave, financiranje, pridobivanje uporabnikov in njihovo zadržanje/vključenost – ima po pisanju tehnoloških medijev Parler še nekaj večjih. Kako bo preprečil, da ne pride do premika k rasističnim vsebinam (po katerih je na primer znano omrežje Gab)? Kaj se bo zgodilo s Parlerjem, ko se poleže prah okrog Trumpovega besnenja? Registrirani uporabniki Parlerja so namreč nekateri vidni ameriški konzervativci, a številni so le to. Pri objavah so še zadržani ali pa pač nezainteresirani, čeprav grozijo z množičnim odhodom s Twitterja. 

Parler ne rešuje ključnega problema

»Parler bo obstal, a ne bo postal »mainstream«. Novo družbeno omrežje pa ne rešuje ključnega problema trenutnih razmer, in sicer, da algoritmi, ustvarjeni z enim samim ciljem – povečevanjem porabe vsebin – spodbujajo skrajna stališča. Enragement drives engagement (»Bes spodbuja zavzetost«, op. p.). Omrežja, kot je Parler, pod pretvezo zagovarjanja svobode govora kvečjemu zgolj prilivajo olje na ogenj,« je prepričan Denis Oštir, direktor globalnega poslovnega razvoja za platformo Vidaa pri Hisensu.  Ob tem dodaja, da tudi Parlerjev model unovčevanja temelji na oglasih, kar je v tem trenutku največja grožnja naši prihodnosti. »Dokler se omrežja s pomočjo zelo nejasnih algoritmov borijo zgolj za našo pozornost, ki jim prinaša oglaševalski denar, se bodo množice radikalizirale. To je ključni problem današnjega časa, ne označevanje tvitov kot potencialno problematičnih,« poudarja.

Zdaj so blagovne znamke tiste, ki lažejo najmanj

Zoran Savin, direktor Zavoda IAB, poudarja, da število prenosov aplikacije za ZDA ni tako veliko. Gre pa za del – v tem primeru radikalizirane – populacije. »Verjetno lahko pričakujemo, da se bodo sčasoma ljudje spet začeli malo »zapirati« v neke skupnosti enako mislečih. Še posebej po takšnem razočaranju,« opaža Savin. Kot možno izpostavlja verjetnost, da gre za organiziran poskus prenosa podpornikov na omrežja, kjer ne bo »cenzure«. »Mislim, da bo pritisk na večje platforme, kot so Facebook, Twitter in Tiktok, v naslednjih letih prevelik, da ne bi prišlo do nekakšne regulacije. Vprašanje je seveda, kako in s kakšne strani. To so lahko država, varnostni svet, Evropska unija, Kitajska, ZDA ali pač vsak pri sebi doma. Do zdaj je politika tega, kdo je bil bolj glasen, zadoščala.« Savin ob tem izpostavlja problem, značilen za velike platforme. To je seveda ugajati vsem, kar pa bo  vedno manj mogoče. »Sploh glede na to, da so v zadnjem času blagovne znamke – torej prihodki – tiste, ki imajo težavo z radikalizacijo. Predvsem desno, a seveda gre radikalizacija v obe smeri, samo v drugačnih oblikah. Nastopila je čudna situacija, da so zdaj blagovne znamke tiste, ki lažejo najmanj,« pojasnjuje.

 

Intervju

ŽZZ
25. 03. 2024

Rubrika Življenje z znaMMkami je ena najbolj branih v MM-u, zato jo objavljamo tudi na…

mancakrnel
23. 03. 2024

Umetna vs. človeška inteligenca, to je zdaj (najbolj pereče) vprašanje. Tudi o tem smo se…

Umetna inteligenca ni tako zelo nov pojav. Generične vsebine, generični oglasi, generični ljudje, generično pisanje – to morda najtežje prenašam –,…

Rašula
23. 03. 2024

Z dr. Jeleno Rašula, strokovnjakinjo za digitalni marketing, ki je pred dobrim letom…

»Bati se umetne inteligence je zame tako, kot bi se pred leti bala digitalnega marketinga, ker transparentno pokaže rezultat vseh kampanj in oceni…

Naši avtorji