Kljub priljubljenosti formata več kot polovica podkastov pri nas preneha s snemanjem

Kljub priljubljenosti formata več kot polovica podkastov pri nas preneha s snemanjem

Podkasti so iz nišnega formata prerasli v kanal, ki ga je težko ignorirati, zato smo v uredništvu MM-a pripravili analizo stanja v Sloveniji. Ugotovili smo, da je razlika med »imamo podkast« in »imamo podkast, ki ga ljudje redno poslušajo«, ključna.

TransformX, ki v Sloveniji deluje kot del skupine Formitas, je objavil rezultate raziskave, ki kažejo, da je leta 2025 podkaste pri nas poslušalo približno 613.009 uporabnikov. V uredništvu MM-a smo bili nad visokimi številkami pozitivno presenečeni, zato smo se odločili, da pripravimo analizo stanja podkastov pri nas.

Zbrali smo podkaste, navedene na platformi podcasti.si, seznam pa dopolnili še z naslovi, ki smo jih našli na Apple Podcasts in Spotify lestvicah. Obstaja verjetnost, da kakšen slovenski podkast še manjka, a baza je dovolj velika, da lahko prepoznamo jasne trende.

Hitro smo ugotovili, da je postati »podkaster« zelo popularna odločitev. Povsem drugače pa je »podkaster« dejansko tudi ostati. V naši bazi je trenutno namreč 382 slovenskih podkastov, od tega je 159 aktivnih in 223 neaktivnih.

Največ podkastov se je pri nas začelo snemati v letu 2020, ko smo še posebej hrepeneli po pogovoru in stiku. Takrat smo na lestvicah zabeležili 56 novih podkastov, številke pa so nato z leti nekoliko upadale.

Leta 2021 se je začelo snemati 44 podkastov, leto kasneje 39, nato leta 2023 51 podkastov in leta 2024 49 podkastov.

Lani smo na lestvicah zasledili 45 novih podkastov, letos pa šest novih podkastov.

Od 56 podkastov iz leta 2020 je danes aktivnih le še 12

Med podkasti, ki so izhajali leta 2020, je danes aktivnih približno 21 odstotkov oziroma 12 od 56. Delež še vedno aktivnih podkastov v letu 2022 je 44 odstotkov, leta 2024 pa okoli 55 odstotkov. Delež še vedno aktivnih podkastov, ki so bili lansirani leta 2025, je okoli 80 odstotkov, natančneje 34 od 45.

Med podkasti vodijo tisti, ki so »podkasti posameznikov« in niso povezani s podjetji, društvi, ustanovami ali mediji. Takšnih smo zabeležili 194. Nato sledijo podkasti, ki jih izdajajo mediji, teh smo zasledili 77, nekoliko manj pa je takšnih, ki so povezani z ustanovami, društvi in podjetji.

Tudi tukaj smo zasledili razliko v »vzdržljivosti« podkastov. Tisti, ki jih lansirajo medijske hiše, imajo približno 61 odstotkov aktivnih naslovov (47 od 77), medtem ko je delež aktivnih podkastov posameznikov okoli 30 odstotkov (59 od 194).

Morda lahko statistiko pripišemo dejstvu, da imajo mediji ekipe in redakcije, ki skrbijo za vsebine podkastov.

Kateri so najbolj poslušani?

Zanimalo nas je, kakšne razlike podkasti beležijo v priljubljenosti oziroma poslušanosti. Žal platforme, kjer podkaste posluša velik del poslušalcev, ne prikazujejo števila ogledov oziroma poslušanj.

Avtorji podkaste običajno objavijo na YouTubu, Spotifyju, Apple Podcasts, Sound Cloud-u, X-u, Facebook-u in še kje. Doseg je viden samo na nekaterih platformah, kar nam otežuje dostop do dejanskih številk gledanosti.

Kljub temu bomo v prihodnje v MM-u poskusili narediti nekaj seznamov glede na vsebine podkastov: politični, self-help, vplivnostni in specializirani, na primer podkasti o financah, avtomobilizmu in druge nišne teme.

Zakaj je to zanimivo za blagovne znamke

Podkasti danes veljajo za platformo za doseg občinstev, ki si želijo daljših, poglobljenih vsebin. TransformX jih je v svoji analizi označil celo kot »audio boom« in enega najhitreje rastočih kanalov v obdobju med letoma 2023 in 2025.

Doseg podkastov raste hitro, ponudba pa se očitno konsolidira. Zato postaja razlika med »imamo podkast« in »imamo podkast, ki ga ljudje redno poslušajo« ključna, tako za ustvarjalce kot za znamke, ki iščejo pozornost in zaupanje.

Denar?

Denarja ni. Večinoma so podkasti postali nadomestek »rednemu objavljanju« na družbenih omrežjih, namenjeni predstavljanju avtorjev, vsebin, grajenju znamke ali bolj poglobljenim pogovorom z zanimivimi ljudmi.

Po naši oceni večinoma podkaste vodijo »prostovoljci«, posamezniki, ki to počnejo »za zraven«, brez plačila, ki bi predstavljalo avtorjev edini zaslužek. Tudi bolj gledani in poslušani so delo avtorjev, ki so polno zaposleni drugje. 

Mednarodni viri, predvsem ameriški navajajo, da bi lahko imeli podkasterji med 10 in 15 evri prihodkov na 1.000 poslušalcev (iz oglasov). Če ima torej nekdo v Sloveniji občinstvo 10.000 ljudi, to pomeni od 100 do 150 evrov na podkast. Ups.

Hvala, ker berete Marketing magazin!

Za dostop do vseh člankov vas vabimo, da se brezplačno registrirate.

Registriraj se