Ničevnost
Kolumne

Sejem ničevosti

Letošnji svetovni dan duševnega zdravja (10. oktober) je spremljalo veliko člankov, objav in oglaševalskih akcij, katerih namen je ozaveščanje in odpravljanje predsodkov, povezanih s težavami v duševnem zdravju.

Znane osebnosti so na Instagramu delile svoje izkušnje ali izkušnje svojih bližnjih, v Veliki Britaniji pa so člani kraljeve družine prvič sodelovali v televizijskem spotu. Vojvoda in vojvodinja Cambriška ter vojvoda in vojvodinja Susseška, znani tudi kot fab four, fantastični štirje, so posodili svoje glasove v spotu za akcijo »Every Mind Matters« (»Vsak um je pomemben«), spletna stran akcije pa se je na dan predstavitve sesula zaradi prevelikega obiska.

Počasi se začenjamo zavedati, da je duševno zdravje enako pomembno kot telesno. Prav tako se zavedamo, kako družbena omrežja vplivajo na nas in naše težave ter da lahko »trolanje«, spletno nadlegovanje kot tudi »uspeh« naših objav povzročijo resne težave, v nekaterih primerih celo usodne posledice. To je eden od razlogov, zakaj Facebook trenutno preizkuša ukinitev všečkov v Avstraliji. Podoben poskus obstaja tudi na Instagramu, in sicer v Kanadi, na Irskem, Novi Zelandiji in v Avstraliji.Cilj je narediti družbena omrežja manj stresna za uporabo in zmanjšati pritisk na uporabnike, da primerjajo svoje življenje z drugimi.

To pa ni edina pozitivna posledica tega poskusa in morda tudi spremenjenega načina delovanja družbenih omrežij. Možno je, da bodo na ta način tudi oglaševalci spoznali, da se morajo odpovedati t. i. metrikam nečimrnosti in svoje vire usmeriti v druge cilje, ki jim dejansko pomagajo pri doseganju njihovih marketinških ciljev. Vsi občutimo naval adrenalina zaradi velikega števila všečkov, komentarjev in delitev naših objav, očitno pa so tem občutkom podvrženi tudi oglaševalci.

Še do pred nekaj leti so blagovne znamke tekmovale, katera bo imela stran z večjim številom sledilcev, potem pa se je organski doseg strani spustil pod 1 %. Nekateri gredo celo tako daleč, da trdijo, da bi morali popolnoma zanemariti kazalnike, kot je število sledilcev, saj da je to kazalnik uspešnosti, ki sam po sebi ne pove ničesar. Sam Facebook je z leti spoznal, da je koristneje biti prvi v mislih potrošnikov, kot pa imeti objavo z veliko všečkov in komentarjev. Razen v primerih, ko je določena vsebina postala virusna, vendar se tudi to redko zgodi in je le kratkotrajno.

Na trgih, kjer spletna trgovina ni tako razvita, je število sledilcev sicer pomembna informacija, ker je večina oglaševanja na družbenih omrežjih osredotočena na povečevanje zavedanja o izdelku ali storitvi. Veliko pomembneje od všečkov pa je seveda, da je vaša vsebina dinamična in da se blagovna znamka pojavi v prvih treh sekundah, pri čemer pa si uporabnik ogleda več kot te tri sekunde. Nenazadnje je videti, da ne obstaja tolikšna razlika med televizijo in digitalni mediji, še posebej če upoštevamo vse večjo osredotočenost na doseg kot metriko, torej število ljudi, ki so videli vašo vsebino.

Kolumna je bila prvotno objavljena v  461. številki Marketing magazina. Na spletu objavimo le 20 odstotkov člankov iz revije. Na MM se lahko naročite na info@marketingmagazin.si.

 

Intervju

a1
24. 09. 2020

Po mnenju Matjaža Vračka, direktorja prodaje zasebnim uporabnikom v A1 Slovenija, se bo…

luka bajs
21. 09. 2020

Luka Bajs, kreativni direktor v agenciji Grey Ljubljana, ki je že drugič zapored prejel…

supernova rudnik
09. 09. 2020

Čez nekaj ur bodo predstavniki Supernove Group tudi uradno položili temeljni kamen, ki…

Naši avtorji