Kdo tam poje?

 K tej maniji še prispevajo kampanje, ki jih videvamo na festivalih, kjer redno poudarjajo, da so takšen rezultat dosegli z naložbo v višini 0 evrov. Ergo – vse se da! Vendar pa je le malo stvari in vsebin, ki ljudi resnično zanimajo in si jih bodo večkrat ogledali. Ena od njih je glasba.

Pripadniki generacije Z ne poznajo življenja pred YouTubom. Nanje najbolj vplivajo vplivneži in YouTuberji; hitro prehajajo z ene vsebine k drugi; blagovne znamke, ki niso prisotne na spletu, zanje skorajda ne obstajajo. Tretjina jih na spletu vsak dan preživi več kot pet ur, 61 % pa jih redno uporablja YouTube.

Glasba je sestavni del njihovega življenja, tradicionalna žanrska delitev (rokerji, punkerji, metalci, narodnjaki itd.) se je izgubila. Vsi poslušajo vse in preko glasbe prevzamejo pogled na svet, modo in žargon. To je prava eklektična generacija, pogosto popolnoma nerazumljiva tistim, ki ji ne pripadajo. Novi val izvajalcev na Balkanu je s kombinacijo svetovnih trendov ter elementov domačega melosa in glasbene dediščine povzročil popoln »bum« na regijski sceni, številke pa so impresivne celo po svetovnih standardih. Tako ima Senidah, pevka iz Slovenije črnogorskega rodu, kar 40 milijonov ogledov pesmi Slađana, medtem ko ima tista, ki je pred letom dni nastala kot plod sodelovanja med bosanskima izvajalcema, raperjem Bubo Corellijem in pevko Mayo Berović, celo 92 milijonov ogledov! Vsaka pesem sproži tudi veliko odzivov, ne samo komentarjev in všečkov, temveč tudi dodatnih vsebin na YouTubu, kot so parodije, miksi, predelave, ocene in drugi odzivi, ki so prav tako občutno gledani.

Na to prizorišče zdaj vstopajo tudi YouTuberji, vplivni uporabniki, ki so si priljubljenost pridobili predvsem s to platformo ter zdaj snemajo svoje pesmi in video posnetke. Njihova nadarjenost za glasbo niti ni bistvena, saj tehnologija snemanja glasbe in razpoložljivost svetovnih trendov omogočata preprosto ustvarjanje v nebo letečih številk. Če k temu dodate še dva YouTuberja, ki imata skupaj več kot milijon naročnikov, in spot, ki ga bodo drugi YouTuberji všečkali, boste dobili poletno uspešnico! Pri tem je še posebej zanimivo, da je tistim, ki spremljajo tovrstne vsebine, popolnoma vseeno, ali je avtor pesmi YouTuber ali pevec, najpomembnejše jim je, da gledajo svežo vsebino osebe, ki jo tudi sicer stalno spremljajo.

Najemanje pevcev in na splošno uporaba glasbe v tržnokomunikacijske namene ni nobena novost. Spremenila pa so se pravila glasbene scene, ki jih ustvarjajo platforme za poslušanje in pretakanje glasbe. To pa hkrati narekuje tudi način sodelovanja izvajalcev pri promociji blagovne znamke.

Ker je glasba tako preprosto in hitro dostopna, torej je model distribucije drugačen, se je spremenila tudi dinamika uvajanja glasbenih novosti. Album je mrtev, »singl« je zdaj vse in vsak mesec ali dva mora iziti nov, sicer boste takoj pozabljeni. Drugič, pesem mora spremljati spot, ki je skoraj enako pomemben za uspeh izvajalca, saj ne čakamo več, da bo določena televizija predvajala našo priljubljeno pesem, saj jo lahko že drugje poslušamo in gledamo v nedogled. Tretjič, platforme so močno vplivale tudi na trajanje pesmi. Logika narekuje, da bodo imele krajše pesmi več ogledov, kar so ugotovili tudi sami izvajalci – pesem Gucci Gang je najkrajša na Billboardovi lestvici 10 najbolj poslušanih skladb v zadnjih 42-ih letih! Seznami na YouTubu, označeni kot trendovski (»trending«), so postali relevantnejši od vsake druge lestvice, pri čemer se vsebine razvrščajo po številu ogledov.

In za konec malo trivialnosti: v tej pesmi, ki traja 2 minuti in 4 sekunde, se Gucci Gang omenja nič več in nič manj kot 53-krat, kar pomeni vsake 2,33 sekunde! 

Kolumna je bila prvotno objavljena v avgustovski, 459. številki Marketing magazina. Na spletu objavimo le 20 odstotkov člankov iz revije. Na MM se lahko naročite na info@marketingmagazin.si.