Marko Damjanović: Apel marketinški industriji

Ob tem smo v uredništvu razmišljali, da so mnenja zelo dobrodošla.

Torej, bi radi z našimi bralci delili mnenje ali idejo? Pišite urednici spletnih vsebin Evi Peserl na eva.peserl@marketingmagazin.si in brali vas bomo. Ne bomo objavili prav vsakega mnenja, tista po našem mnenju bolj zanimiva pa vsekakor.

KoluMMna Marka Damjanovića: Apel marketinški industriji

Želel bi, da sprejmemo nova pravila igre. Veš, že kar nekaj časa si postavljam vprašanje: »Kdo narekuje potrošnjo, ponudniki ali kupci?«

Kupci so iracionalni. Svoje odločitve namreč ne sprejemajo na podlagi racionalnega mišljenja, temveč se podzavestno zanašajo predvsem na svoja čustva v kombinaciji z razumom. Ponudniki sicer v večini delujejo na podlagi idej, raziskav, trendov in, da, tudi povpraševanja. Kaj je torej bilo prej, kokoš ali jajce?

Za trenutek pomislimo, koliko časa, truda in denarja gre v razvoj aplikacij, algoritmov, prodajnih platform, analiz, marketinških kampanj in raziskav trga, da bi prišli čim globlje v podzavest kupca. Številni zgodovinski dogodki lahko pričajo o tem, kakšno moč ima ta industrija, in vsakdo, ki trdi drugače, naj se samo spomni propagandnih kampanj Edwarda Bernaysa, tako imenovanega očeta odnosov z javnostmi.

Potrošnjo narekujejo marketingaši.

Prelomnico današnje rasti začrtamo sredi 18. stoletja: v Angliji, z izumom parnega stroja. Kar naenkrat smo bili zmožni ustvariti vedno več energije in posledično vedno več dobrin. Sledila je eksponentna rast proizvodnje in razvoj človeštva, ki je neposredno vplival na razvoj gospodarstva. Potrošništvo v tej realnosti ni le del vsakdana, temveč je postalo tudi način življenja.

Marketing se je v tej sliki znašel nekje na sredini, med ponudbo in potrošnjo, in tako z obeh strani narekuje tempo sveta.

Priložnost za zasuk

Čas je, da sprejmemo odgovornost. Zdaj, ko razumemo širšo sliko, lahko nadaljevanje beremo z vidika marketinga kot katalizatorja za dolgotrajno dobrobit, tako ljudi kot tudi našega planeta, Zemlje.

Vključiti se bo treba od začetka. Naše delo se ne začne, ko je produkt ali storitev že izdelana in pripravljena za promocijo ter prodajo, ampak hkrati z razvojem. Mi imamo stik s kupci, beremo mnenja in komentarje, smo vpeti v družbo in sledimo širšemu narativu. Naš prispevek je v procesu razvoja neprecenljiv.

Na strani povpraševanja zgrabimo priložnost, da spodbujamo navade, ki so vzdržne na dolgi rok, in pri potrošnikih spodbujamo uporabo racia. Da ponujamo informacije in celostno sliko, smo transparentni in nimamo skrite fige v žepu. Da nismo plenilci in ne zavajamo.

Takšen marketing je odgovoren za prepoznavanje, predvidevanje in zadovoljevanje potreb strank in družbe na dobičkonosen in trajnosten način. In mu bo uspelo, ker delati dobro ne izključuje profita. Delati dobro pomeni več zaupanja, pripadnosti in širjenja dobre besede od ust do ust. Kajti posel je na koncu dneva igra na dolge proge in dobri vedno zmagajo.

V tem nekoliko utopičnem svetu si v bistvu najbolj želim poštene neskončne igre za boljšo prihodnost.

Ker to novo igro igramo vsi.

Marketing v tej igri ne igra izključno za lastne zmage, temveč v ospredje postavlja človeka. Ne nakupne persone.