MM-ova mini anketa: Kako se »zamotimo« med potjo na delo?

Čeprav koronavirus ni odšel nikamor, se je večina zaposlenih – na žalost ali pa veselje nekaterih, kot smo ugotavljali v eni od prejšnjih anket – vrnila v pisarne. Razen v primerih, da je vaša pisarna pri vas doma, boste za pot na delovno mesto porabili kar nekaj časa. V tokratni anketi nas je tako zanimal t. i. »commute time« oziroma čas »potovanja« na delo.

Največ jih za prevoz na delo porabi do pol ure

Najprej smo sledilce na našem profilu na Instagramu* vprašali, koliko časa potrebujejo za prevoz na delo. Blizu polovice (43 odstotkov) sodelujočih za prevoz porabi manj kot pol ure, 34 odstotkov pa med pol ure in uro. Dve »skrajnosti« v anketi oziroma tisti, ki za prevoz porabijo več kot uro ali pa nič, ker delajo od doma, sta v manjšini. Prvih je 12 odstotkov, drugih pa 11 odstotkov.

Najraje se zamotimo s poslušanjem glasbe

V nadaljevanju** nas je zanimalo sredstvo prevoza. Daleč največ oziroma 64 odstotkov se jih na delo vozi z avtomobilom, precej manj pa z javnim prevozom (17 odstotkov), s kolesom, rolko, skirojem in podobno pa 12 odstotkov. Peš v službo hodi 7 odstotkov sodelujočih. V zadnjem vprašanju*** smo se posvetili temu, kako se sodelujoči »zamotijo« med prihodom na delo (seveda ob predpostavki, da so pozorni na dogajanje v prometu). Možnosti odgovora so bile a) poslušam glasbo in/ali podkaste, b) z branjem in c) nič od tega. 71 odstotkov jih posluša glasbo oziroma podkaste, 5 odstotkov pa jih bere. Skoraj četrtina oziroma 24 odstotkov se jih ne poslužuje ničesar od navedenega.

Še vedno velika priložnost za oglaševalce

Ljudje med prevozom na delo (ang. commuters) so med oglaševalci zelo podcenjena ciljna skupina. »Pot na delo je pogosta in dolgoročno stvar navade ter zato odlična priložnost za vključujoč nagovor blagovnih znamk,« so zapisali pri ponudniku zunanjega oglaševanja JCDecaux. Tovrstno oglaševanje je tako kot praktično celotno zunanje oglaševanje doživelo dvoletni mrk zaradi pandemije koronavirusa. Ponovno je vzniknilo po sprostitvi ukrepov in ni ostalo omejeno le na zunanje oglaševanje. Med drugim smo tudi v Sloveniji priča vzponu priljubljenosti podkastov, ki na eni strani predstavlja potencial s strani oglaševalcev za nagovor zelo nišne in na poslušanje skoncentrirane skupine ljudi (na primer nekoga, ki vsakodnevno  veliko časa preživi v avtomobilu), za podkasterje pa priložnost za nov vir prihodkov. Primer najdete v prispevku »S podkastom do pristnega stika z občinstvom«, ki ga je pripravila podkasterka Nina Gaspari.

*168 sodelujočih

**187 sodelujočih

***182 sodelujočih