Valicon: Postopna vrnitev družabnega življenja, a ne brez skrbi

Sredi aprila, ko je bilo zaprtje javnega življenja na vrhuncu, so bile vse oblike druženja močno okrnjene. V povprečju naj bi bilo druženja takrat za 85 odstotnih točk manj kot pred epidemijo. »Čeprav se je druženje z drugimi med vsemi opazovanimi aktivnostmi najbolj občutno spremenilo – v prvem tednu po koncu epidemije je ta stopnja skoraj za polovico nižja –, je še vedno v povprečju za 45 odstotnih točk nižje kot pred epidemijo,« opažajo raziskovalci.

Manj pogosti, a obsežnejši nakupi naj bi se ohranili

Pogostost nakupovanja v trgovinah se je na vrhuncu epidemije znižala za 71 odstotnih točk. V prvem tednu po koncu epidemije je razlika glede na stanje pred epidemijo po ugotovitvah raziskovalcev še vedno »precej negativna« in znaša 44 odstotnih točk. »Na to smo opozarjali že na začetku epidemije. Nekatere navade, ki jih potrošniki osvojijo v času kriznih razmer, se lahko ohranijo, če potrošnik v njih prepozna korist zase tudi v času po krizi. To smo opazovali že v času gospodarske krize v letih 2009-2014, ko je dolgotrajnost krize privedla do večje preudarnosti v potrošnji na strani potrošnika, trgovci pa so bili prisiljeni ohraniti nekatere trženjske prijeme iz časa krize,« so zapisali v Valiconu. Takrat so bili namreč potrošniki po ugotovitvah raziskovalcev prisiljeni v manj pogoste obiske in hkrati bolj obsežne nakupe. Nekateri med njimi to ohranjajo in bodo ohranili tudi v času po epidemiji. »Nakupovanje na eni in prodajne strategije trgovcev na drugi strani se tako prilagajajo že drugič v obdobju enega desetletja,« še poudarjajo.

V času najstrožjih ukrepov samoosamitve so sodelujoči čas za druženje namenili sebi in domu. Čeprav se druženje vrača, pa individualna skrb zase po ugotovitvah raziskave ostaja in vztraja na dobrih 20 odstotnih točk višji ravni kot v času pred epidemijo. A to očitno velja le za tiste brez otrok. »Ukvarjanje z otroki ima namreč rahlo negativno stopnjo, se ne spreminja, znašalo je -3 točke v času epidemije ter -2 v času po epidemiji. Kot so že v času epidemije opozarjali strokovnjaki, sta za večino staršev z otroki delo od doma in šolanje na daljavo predstavljala precejšen izziv.«

Povečana skrb na področju človekih pravic in svoboščin

S postopno »normalizacijo« razmer so raziskovalci zabeležili, da se povečuje skrb za dolgoročne posledice epidemije na področju pravic in svoboščin. Državljane najbolj skrbijo možnosti dela in zaposlitve, saj poslabšanje na tem področju izraža za 75 odstotnih točk več ljudi, kot je tistih, ki pričakujejo izboljšanje, temu sledijo pravice delavcev (-60) in neenakost med ljudmi (-57). Več kot 50 odstotnih točk razlike v smeri pesimizma izražajo še za odnos oblasti do državljanov, demokratično soodločanje državljanov, demokratični nadzor nad oblastjo in osebne pravice posameznikov.