Uporabniške navade v slovenskih domovih se hitro spreminjajo

Pred dvema letoma in pol so v Telekomu Slovenije postavili razvojni mejnik in predstavili platformo NEO, s pomočjo katere lahko TV-gledalci vsebine namesto s klasičnim daljinskim upravljalnikom upravljajo z glasom in to v slovenskem jeziku. V Telekomu Slovenije ugotavljajo, da Slovenci sodobne tehnološke rešitve odlično sprejemamo. V aprilu letos so uporabo platforme NEO omogočili že stotisočemu uporabniku, pri čemer Simon Slonjšak poudarja, da je glasovno upravljanje vsebin vedno bolj priljubljeno, kar je zanj pokazatelj, da se uporabniške navade v slovenskih domovih spreminjajo. Glasovno upravljanje vsebin opredeljuje tudi kot trend, ki se vedno hitreje razvija. »Uporabnikom smo ponudili hiter in enostaven vmesnik z bližnjicami do sklopov programov in sistemom priporočil, ki ga nenehno nadgrajujemo, in kjer sta ključni vedno večja personalizacija in možnost izbire profilov med družinskimi člani, kar je med uporabniki zelo dobro sprejeto. Pri tem NEO vedno bolj postaja središče doma, saj poleg upravljanja TV-vsebin omogoča tudi upravljanje naprav pametnega doma in možnost igranja iger v oblaku, za kar uporabnik potrebuje le igralni plošček,« pojasnjuje sogovornik.

Med igralci je najbolj »iskan« Brad Pitt

Med tistimi, ki so glasovno upravljanje osvojili takoj in brez kakršnih koli težav, Slonjšak izpostavlja otroke. Ti namreč sodobne tehnologije osvajajo intuitivno in marsikdaj hitreje kot starši, kar med drugim dokazuje statistika govornega iskanja po vsebinah. Med temi še posebej izstopajo risanke. »Med najpogosteje iskanimi vsebinami so tako Tačke na patrulji, Barbie, Pujsa Pepa ter Maša in medved. Te otroci najdejo v Otroškem parku, ki je zasnovan tako, da lahko starši omogočijo otroku le ogled tistih vsebin, ki so primerne njegovi starosti,« navaja sogovornik. Do zdaj so v dveh letih in pol skupno zabeležili preko 115 milijonov glasovnih ukazov. V letošnjem marcu so se uporabniki poslužili 8,6 milijona ukazov, kar je povprečno 280 tisoč na dan oziroma skoraj 12 tisoč na uro in 200 na minuto; v popoldanskem in večernem času pa število dosega tudi do tisoč ukazov na minuto.  »Sicer se več kot polovica vseh glasovnih poizvedb nanaša na menjavo programa oziroma na izgovorjeno ime programa, dobra tretjina pa na konkretne vsebinske poizvedbe, in sicer iskanje filmov, serij, igralcev, videotek, aplikacij in podobno. Preostalo predstavljajo tako imenovani tehnični ukazi, s katerimi uporabniki oddajo posnamejo, zamenjajo profil, zvišajo oziroma zmanjšajo zvok, upravljajo pametni dom ali pa izgovorijo zaporedno številko programskega mesta,« je povedal. Še nekaj zanimivosti: med igralci, ki jih uporabniki iščejo z govornim ukazom, je daleč najbolj priljubljen ameriški filmski zvezdnik Brad Pitt. NEO pa ob tem vključuje tudi nekaj poljudnih ukazov, med katerimi uporabniki največkrat uporabijo »dolgčas mi je«, »zebe me« ali pa »ambient morje« in »ambient ribe«.

»S pomočjo daljinskega upravljavnika NEO uporabniki z glasom upravljajo TV-vsebine, naprave pametnega doma in NEO Igre. Na glasovno upravljanje so se uporabniki odlično navadili, kar ne nazadnje dokazujejo tudi številke. Zgolj nekaj odstotkov uporabnikov se je odločilo za dodaten nakup klasičnega daljinskega upravljalnika,« je povedal Simon Slonjšak, direktor razvoja poslovanja za množični trg, Telekom Slovenije.

Dvosmerna komunikacija z glasovnimi asistenti

Glasovno upravljanje različnih naprav Slajnšek opredeljuje kot globalni trend, ki se bo v prihodnje še stopnjeval. Glasovni asistenti bodo po njegovih napovedih vedno bolj prehajali k dvosmerni komunikaciji ter uporabi opravil in govornih ukazov, kot sta na primer »kakšno bo vreme« in »preberi mi novico«. »Postopno že prihaja do prepoznave uporabnikov, ko si asistent ob prvi uporabi zapomni, kdo je uporabnik in kakšne so njegove želje. Tudi pri glasovnih ukazih bo vedno več personalizacije, pa možnosti starševske zaščite, prav tako bo v povezavi s pametnim domom vedno več vpletenosti glasovnih ukazov. Zakaj bi glasovna navodila napravam dajali v angleščini, če pa jih lahko v slovenščini?« S tega vidika dodaja, da se NEO razvija in prilagaja potrebam slovenskih uporabnikov. Poleg glasovnega upravljanja TV-vsebin in NEO Iger (več o tem pozneje) sogovornik izpostavlja, da NEO omogoča tudi glasovno upravljanje naprav in senzorjev pametnega doma, ob tem pa je lahko dodatna točka wifi, deluje na TV, mobilnikih, tablicah in računalnikih, kot aplikacija (NEO Lite) pa tudi na pametnih televizorjih android. To bo sicer kmalu mogoče uporabljati še na operacijskih sistemih Samsung (Tizen) in LG (WebOS). Dodana bo možnost povezave NEO z napravami bluetooth, nove bodo tudi funkcionalnosti NEO Pametnega doma za obveščanje uporabnikov ob ključnih dogodkih, kot na primer ob vstopu v prostor in sprožitvi alarma. V Telekomu Slovenije napovedujejo tudi novo spletno stran in mobilno aplikacijo, ki bosta prenovljeni za boljšo odzivnost, z enotno strukturo in razporedom vsebin na vseh napravah pa želijo še poenostaviti uporabniško izkušnjo.

V prihodnosti tudi nadgradnje pri prepoznavanju slovenskih narečij

Aprila 2020 so v Telekomu Slovenije prešli na lastno rešitev prepoznavanja glasovnih ukazov, ki je bila razvita v Sloveniji, s čimer so nadgradili rezultate prepoznavanja slovenskega govora. »Tako smo pred kratkim grafični prikaz pri glasovnem upravljanju oziroma iskanju vsebin posodobili na način, da NEO uporabnika med drugim opozori, če govori pretiho ali prenaglas. Prav tako uporabnik prejme nasvet, naj za boljšo prepoznavo glasu daljinski upravljavnik približa ali oddalji od obraza. Dodajamo tudi nove t. i. tehnične ukaze; na primer z glasovnim ukazom »od začetka« si lahko uporabnik pri ogledu TV-vsebin v živo te nastavi na začetek predvajanja.« Ker je slovenščina  specifična, so trenutno rešitev pripravili za knjižno slovenščino, v prihodnje pa nameravajo prepoznavanje nadgrajevati tudi v smeri prepoznavanja različnih narečnih skupin.

Uporabnikom omogočajo tudi igranje iger v oblaku

NEO je bil po besedah sogovornika od začetka zasnovan tako, da bi v prihodnosti omogočal tudi igranje iger. Uporabnikom namreč želijo na enem mestu omogočiti vse, kar potrebujejo za zabavo. »Igričarstvo je globalno v velikem vzponu, tudi pri nas se razvija t. i. 'gaming' kultura, in sicer tako na ljubiteljski kot tekmovalni ravni. Podatki Mediane kažejo, da je delež Slovencev, ki imajo vsaj nekajkrat na leto opravka z videogrami na različnih napravah, večji od evropskega povprečja,« pojasnjuje Slonjšak. Igre, ki so jih ponudili v okviru platforme NEO, so po njegovih besedah namenjene družinam, naložene so v oblak, kar uporabnikom prinaša številne prednosti. Najočitnejša je ta, da iger ni potrebno posamično kupovati. »Za primerjavo, za posamezno priljubljeno igro je treba odšteti okoli 50 evrov, v praksi pa se pogosto izkaže, da igralec le redko preigrava le eno igro. Za nakup desetih iger na leto pa lahko tako hitro odštejete 500 evrov.« V okviru platforme NEO so se pri razvoju rešitve povezali s francosko družbo Gamestream, enim od vodilnih svetovnih ponudnikov iger v oblaku. Uporabniki lahko za naročnino osem evrov mesečno izbirajo med 59 igrami. Vsak mesec bodo dodali šest novih iger; za igranje se lahko uporabijo ploščki Logitech F710, Sony PS4 ali XBOX One. »Nekaj mesecev po lansiranju je odziv zelo dober; povprečni uporabnik NEO Iger je od aktivacije storitve do tega pogovora povprečno igral več kot 5 ur,« je zadovoljen Slonjšak.

Prispevek je bil izvorno objavljen v 481./482. številki Marketing magazina