Regija velikih src in idej

Tokrat so znotraj Okvirja pomoči iskali inovativna podjetja in projekte, ki izboljšujejo in bogatijo našo družbo ter rešujejo izzive, kot so denimo pretirana uporaba digitalnih tehnologij med mladimi, medvrstniško nasilje, kršenje človekovih pravic, enakost spolov, revščina, pa tudi izzive, ki jih povzročajo demenca in druge bolezni starajoče se družbe. Na prvi pogled gre za področja, ki z bančništvom nimajo dosti skupnega, a kot pravi Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB, se kot sistemska banka zavedajo svoje vloge v družbi in okolju. »Trajnostni razvoj ima v NLB Skupini v zadnjih letih prav poseben pomen. Smiselno ga poskušamo vplesti v vse večji del naših aktivnosti in programov – z vsakodnevnim delovanjem, s snovanjem rešitev za stranke, skrbjo za zaposlene, s poslovnimi odločitvami in potezami. Zavedamo se svoje odgovornosti in želimo biti zgled, zato s projekti, kot je Okvir pomoči, v regiji odpiramo in spodbujamo trajnostno naravnane teme. Potem ko smo v preteklih letih zelo intenzivno naslavljali  okoljevarstveno področje, družbene teme v zadnjem obdobju predstavljajo vse večji izziv. In ravno zato si zaslužijo več pozornosti in podpore,« je povedal za MM.

Projektov, s katerimi bodo izboljševali družbo, se bodo lotevali še naprej

Kot pravijo v NLB so glede na to, da so se letos osredotočili na družbene teme, ki so manj izpostavljene kot okoljske, ciljali na manj prijavljenih projektov. Kljub temu so prejeli kar 272 prijav z vseh trgov, kjer skupina posluje, torej iz Slovenije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Kosova, Severne Makedonije in Srbije. Med njimi je mednarodna žirija izbrala 55 finalistov in tri regionalne zmagovalce. Rezultati so jih presenetili, saj je bilo regijsko gledano prijav enako kot lansko leto, na slovenskem trgu pa so se povečale za več kot 25 odstotkov. Verjamejo, da se vsi skupaj vedno bolj zavedamo problemov v družbi in nove rešitve nastajajo iz dneva v dan.

Zdaj jih čaka zaključevanje četrte sezone, saj pravijo, da želijo čim bolj podpreti zmagovalce, da njihove rešitve res zaživijo. Za napovedovanje pete sezone je še prezgodaj, a zagotavljajo, da se bodo projektov, s katerimi bodo izboljševali družbo, v takšni ali drugačni obliki zagotovo lotevali še naprej.

Spoznajte deset slovenskih finalistov

Med slovenskimi finalisti Okvirja pomoči, ki pomagajo k izgradnji družbe, ki je pravičnejša, vključujoča in odporna na prihodnje izzive, so:

• Krožnik, mobilna aplikacija, namenjena reševanju problema zavržene hrane. Njihov namen je povezati potrošnike z restavracijami, kavarnami, pekarnami in drugimi prehranskimi obrati, ki imajo ob koncu dneva presežek hrane. Postali so regionalni zmagovalec Okvirja pomoči.
• Rifuzl, prva zero-waste trgovina v Sloveniji, ki olajša, približa in poenostavi nakupovanje izdelkov z lastno embalažo, z namenom, da ne proizvajamo nepotrebnih odpadkov, hkrati pa skrbimo za naravo in naše zdravje.
• KNOF zavod za kreativni razvoj, socialno podjetje, ki razvija rešitve za zmanjšanje odpadkov in emisij CO2, hkrati pa vključuje ranljive skupine v svoje delovne procese.
• Škrateljc, unikaten in inovativen produkt družinskega turizma, ki družinam in otrokom naravo in kulturo ter lokalne posebnosti približa skozi zanimivo zgodbo in pristna doživetja.
• Spletni portal Toysharing, ki preoblikuje način, kako starši in otroci razmišljajo o igračah in učnih pripomočkih. Z izposojo naslavlja izzive potrošništva in nudi cenovno dostopne in kakovostne izdelke za razvoj otrok.
• Zavod Zlata mreža in projekt PROSTOFER, ki zagotavlja brezplačne prevoze za starejše, ki so pogosto odrinjeni na družbeni rob, ali imajo težave z dostopom do javnih storitev.
• Zaposlitveni center Zarja, ki je namenjen zagotavljanju delovnih mest osebam, ki na prostem trgu dela ne zmorejo dobiti ali obdržati zaposlitve. 
• Zaposlitveni center Škorc, kjer iščejo naročnike del za najranljivejšo populacijo, ki jo usposobijo za določeno delovno mesto in jo ocenijo kot dela zmožno ter jo v nadaljevanju zaposlijo.
• GeniusX, center za strokovno podporo in spodbujanje nadarjenih otrok in odraslih. Na inštitutu obravnavajo vse vidike nadarjenosti ter ponujajo individualna in skupinska svetovanja, izobraževanja, raziskovanja in ozaveščanje s področja nadarjenosti.
• Jazon d.o.o., kjer s projektom »Ptički brez gnezda« skrbijo za karierno rehabilitacijo. Osredotočajo se na mlade, ki so svoje otroštvo preživeli v javnih zavodih, ker njihovi starši niso bili sposobni skrbeti zanje.