Napotnik je žiriranje prijavljenih del na Slovenski oglaševalski festival (SOF) primerjal z gledanjem v ogledalu: »Nekatere stvari so nam všeč, kakšna nam nikoli ne bo, marsikaj si želimo bolj ali manj popraviti, na koncu pa živimo naprej s tem, kakršni pač smo. S tem, kar sem si kot žirant ogledal letos, sem zadovoljen; očitno so že interne agencijske žirije opravile precej strog predizbor in na festival prijavila samo svoja najboljša dela.«
Projekti, narejeni na silo
Predsednik žirije nadaljuje, da so tisti, ki na oglaševalski sceni delujejo že več desetletij, dobili dodatno potrditev, da nekdanji temeljni kamni oglaševalske industrije pri nas, predvsem tisk, oblikovanje in zunanje oglaševanje, izgubljajo piedestal; nanj pa hitro in suvereno stopajo dela iz digitalnega miljeja. »Hitrost in odzivnost, ki ju zahtevajo digitalni kanali, pa sta na nek način dvorezen meč: kar nekaj je bilo del, ki bi jim zelo prav prišel dodaten teden ali dva premisleka in piljenja. Prav tako se pri celostnih oglaševalskih akcijah včasih ni moč izogniti občutku, da osnovno idejo bolj na silo razdelujemo na še in še kanalov; samo zato, da zadostimo zahtevi po 360-stopinjski komunikaciji.«
Zanimiva bera oglaševalcev
Sicer pa je bil najbolj navdušen nad dejstvom, da so komunikacijski presežki letos prihajali z vseh strani – od velikih in uveljavljenih znamk, preko civilno družbenih pobud in javnih organizacij pa do majhnih, komajda kaj budžetiranih naročnikov. »To je dokaz, da na koncu dneva (in festivala), še vedno največ štejejo dobra ideja, pogum in vztrajnost, da se jo čim bolj nepoškodovano pripelje do ciljne skupine.«