Mladi se informirajo prek TikToka, Instagrama in Snapchata

Pri Zavodu Infohub Maribor (ustanoviljen s strani Press Clippinga), kjer se ukvarjajo z izobraževanjem širše javnosti o medijski pismenosti in medijski krajini, so začeli zaznavati izzive na področju medijskega opismenvanja, ki terjajo proaktivne rešitve. Tatjana Novak, direktorica Zavoda, je poudarila, da se v Sloveniji soočamo z ogromno količino informacij, ki le redko dosežejo najmlajše; starši pa se pogosto ne zavedajo pomena medijske pismenosti, in zaradi tega otroci ostajajo izpostavljeni vsebinam, ki jih lahko zavirajo v razvoju.

Družbenim omrežjem manjka narativa

Gabrijela Cojzer iz Zavoda Infohub Maribor je izpostavila, da se mlajše generacije večinoma informirajo prek družbenih omrežij (Tiktok, Instagram in Snapchat), kjer pogosto primanjkuje ključnega narativa za osebni razvoj in informiranost. To predstavlja tveganje, da ne bodo prepoznali razlike med dezinformacijami, vsebino ustvarjeno z umetno inteligenco in ločili podatkov od mnenj.

»Izziv medijskega opismenjevanja je izjemno velik. Medijska pismenost ni omejena zgolj na prepoznavanje dezinformacij, temveč vključuje celovito razumevanje vpliva medijev na naša življenja – kot volivci, starši, potrošniki ali v katerikoli drugi vlogi. Ključno je, da znamo dostopati do informacij, jih razumeti in kritično presojati, še posebej v današnjem tehnološko naprednem svetu. V njem se soočamo z izzivi, kot so delovanje algoritmov, ekonomija pozornosti in vseprisotna umetna inteligenca, ki močno vplivajo na način, kako dojemamo in uporabljamo informacije. Pomembno pa je tudi razumeti, da medij ni enak mediju. Različni mediji uporabljajo različne pristope, tone, formate in namene, kar še dodatno otežuje kritično presojo in razumevanje informacij,« je za MM dejala Gabrijela Cojzer.

Zavod Infohub Maribor želi izobraziti mlade

Pri zavodu načrtujejo, da bodo mlade opremili z orodji za kritično obravnavo informacij in jim predstavili celosten pristop, ki zajema dostop do virov, razumevanje vsebine, kritično vrednotenje ter ustvarjanje novih komunikacijskih sporočil.

»Naša raziskava osvetljuje pomembne generacijske razlike v razumevanju medijske krajine. Ključno je ugotoviti, kje in zakaj nastajajo vrzeli v prenosu znanja in izkušenj na mlajše generacije. Prav zaradi teh izzivov, ki smo jih v preteklih letih zaznali tudi na Press Clippingu, se z Zavodom Infohub zavzemamo, da postanemo zanesljiva podpora in vodilo v kompleksnem medijskem svetu. Naša naloga je pomagati posameznikom in skupnostim, da se lažje in bolj odgovorno soočajo z medijskimi vsebinami ter razvijajo sposobnosti za uspešno navigacijo v današnjem informacijsko prenasičenem okolju,« je razložila sogovnornica. V tej luči sta se predstavnici Zavoda Infohub Maribor pojavili v oddaji Dobro jutro na RTV SLO 1 in na izzive javno opozorili.

»Bolje opismeniti ljudi lahko začnemo z vzpodbujanjem pogovorov o medijski pismenosti v domačem okolju – v družini, med prijatelji in znanci. Najprej moramo sploh odpreti to temo, nato pa o njej govoriti na razumljiv in dostopen način. Pogosto pa se srečujemo z izzivom, da vemo premalo, da bi to temo pravilno naslovili. Prav zato sta proaktivna komunikacija in izobraževanje na tem področju ključnega pomena. Da bi pripomogli k reševanju tega izziva, v sodelovanju Press Clippinga in Zavoda Inofohub Maribor pripravljamo delavnice medijske pismenosti, ki so namenjene vsem generacijam. Njihov cilj ni zgolj izobraževanje, temveč tudi spodbujanje kritičnega razmišljanja in boljšega razumevanja medijskega sveta,« je še dodala.

Glavni izsledki analize

Kot smo pisali, izsledki kažejo, da starši pogosteje kot otroci razpravljajo o preverjanju resničnosti informacij na spletu. Otroci se večinoma zanašajo na družbena omrežja, starši pa informacije pridobivajo preko klasičnih medijev in spletnih portalov. Medtem ko otroci menijo, da so informacije na družbenih omrežjih večinoma zanesljive, starši temu nasprotujejo in ocenjujejo informacije kot večinoma nezanesljive.