Mediji v 2022 – napovedi

Reuterjev inštitut za novinarske študije je pripravil poglobljeno poročilo o medijskih trendih za leto 2022. Poročilo sloni na natančni analizi ocen vodilnih medijskih voditeljev (urednikov in direktorjev) iz številnih svetovnih držav. 

Mediji so v letu 2021 izgubljali občinstvo. Ljudje so se naveličali bombardiranja z informacijami o covidu-19 in medijem obrnili hrbet. Mnogi so verodostojne medijske hiše zamenjali za objave »znanstvenikov« v družbenih medijih.

Tako v medijskih hišah kot tudi v javnosti se dogajajo precejšnje generacijske menjave. Novinarji v medijskih hišah bodo morali več poročati o novih temah, ki zanimajo nove generacije. 

Veliko tradicionalnih medijskih organizacij bo še naprej digitaliziralo svoje poslovanje, pri čemer bi lahko neugodna ekonomska situacija zamajala rast naročnin za digitalni dostop do medijskih vsebin.

Po daljšem obdobju odtekanja oglasnega denarja (digitalnega) k največjim medijskim platformam strokovnjaki v letu 2022 pričakujejo več oglaševanja (in denarja) v starih medijskih hišah. 

Evropska unija napoveduje več nadzora nad največjimi platformami, kar bi lahko imelo pozitiven vpliv na prihodke uveljavljenih medijskih hiš. Obenem nove tehnologije, kot so umetna inteligenca, kriptovalute, metavesolje itd., ki bodo vplivale na človeštvo, predstavljajo nov izziv za medije. 

Šefi medijev napovedujejo

Šestdeset odstotkov anketiranih direktorjev in urednikov je povedalo, da so imeli v letu 2021 višje prihodke kot v letu 2020, pri čemer je 54 % medijev obiskanost oz. gledanost/branost v letu 2021 padla. Založnikom so rasle tako naročnine na digitalne vsebine kot tudi digitalno oglaševanje.

Tri četrtine direktorjev, urednikov in vodij digitalnih oddelkov je ocenilo, da bodo v letu 2022 poslovali še bolje, pri čemer jih samo 60 % verjame, da bo leto 2022 boljše za novinarstvo kot leto 2021. Predvsem jih skrbijo polarizacija družbe, napadi na novinarje in svobodo govora ter finančna stabilnost lokalnih založnikov.

Založniki tudi v letu 2022 veliko stavijo na naročniške modele ali članarine, saj jih skoraj 80 % trdi, da bo to zanje najpomembnejši vir prihodkov. Obenem opozarjajo, da bodo do vsebin zato dostopali predvsem bolj premožmi in izobraženi. Pomembnejši vir prihodkov bi lahko bili tudi licenčni prihodki digitalnih velikanov in donacije.

Založniki so skeptični glede državne regulacije in omejevanja digitalnih velikanov. 

Založniki bodo v letu 2022 manj pozornosti posvečali Faceebooku (-8 %) in Twitterju (-5  %) ter več vlagali v Instagram (+54 %), TikTok (+44 %) in YouTube (+43 %), torej v platforme, ki so bliže mlajšim generacijam. Obenem bodo založniki več pozornosti namenili »obnašanju« svojih novinarjev v družbenih medijih, saj jih skrbijo »zasebne« objave novinarjev, ki odstopajo od novic založnikov, za katere delajo.

Založniki imajo precej težav s poročanjem o podnebnih spremembah. Poročanje o tej resni temi mnoge gledalce, bralce in poslušale spravlja v depresijo in odvrača od spremljanja medijev, kar negativno vpliva na njihovo gledanost, branost itd.

Mnogi založniki (67 %) napovedujejo, da se bodo v letu 2022 vrnili h koreninam in krepili kakovost svojih osnovnih novinarskih produktov. Samo 32 % jih napoveduje nove produkte, predvsem zato, ker imajo premalo denarja za naložbe, pa tudi zaradi pomanjkanja sposobnih kadrov.

Založniki bodo več denarja in časa namenili podkastom (80 %) in novičnikom (70 %), saj oba kanala veljata za učinkovita. Po drugi strani bo samo 14 % založnikov dodatno vlagalo v brane novice in nove aplikacije (na primer v metavesolje ali navidezno resničnost).

Založniki še naprej verjamejo v razvoj umetne inteligence (AI) pri personaliziranem izboru novic za posameznike. Več kot 80 % založnikov je prepričanih, da bodo te tehnologije pomembne za odnose z občinstvom ter urednikovanje in ustvarjanje novic. 

V raziskavi je sodelovalo 246 anketirancev iz 52 držav.