MM-ova mini anketa: Brati ali ne brati službene maile na dopustu?

Smisel življenja je ležanje na plaži in ... biti še malo »v službi«?

Izgorelost, dosegljivost 24/7, psihične težave, digitalno razstrupljanje. Na eni strani pozivi in opozorila o preobremenjenosti in večni prisotnosti, ki sta se v času pandemije in z večinoma delom od doma še stopnjevali, po drugi strani pa se tudi sami pogosto ne (z)moremo »odlepiti« od zaslonov oziroma odklopiti tudi na dopustu in v prostem času. Na našem profilu na Instagramu smo zato izvedli kratko anketo, kjer smo sledilce vprašali, kako sami ravnajo s službeno e-pošto, klici in sporočili.

Več kot tretjina odgovarja na službena sporočila in klice

Najprej smo vas vprašali, ali na dopustu spremljate službeno pošto. Rezultat je precej izenačen. Skupaj je odgovorilo 162 sledilcev, od tega jih službeno pošto bere 85 oziroma 52 odstotkov, 77 oziroma 48 odstotkov pa pravi, da je ne. V naslednjem vprašanju nas je zanimala odzivnost, in sicer, ali odgovarjate na službeno e-pošto, klice in sporočila. Večina, 61 odstotkov oziroma 100 sledilcev, ni odzivnih. Po drugi strani je pritrdilno odgovorilo 64 oziroma 39 odstotkov.

Od več kot četrtine se »potiho« pričakuje spremljanje službenih zadev

Na koncu smo se lotili za številne neprijetnega vprašanja. Natančneje, ali se od sodelujočih v anketi pričakuje, da odgovarjajo na službeno e-pošto, klice in sporočila. Možnosti odgovora so bile a) da, b) ne in c) uradno ne, a je zaželjeno. Odgovorilo je 162 sledilcev, od tega jih 100 oziroma 62 odstotkov odgovorilo z ne. Od 11 odstotkov oziroma 18 sodelujočih se to pričakuje. V primeru 27 odstotkov oziroma 44 sodelujočih pa je zaželjeno, da berejo službeno pošto, čeprav to ni nikjer uradno zapisano. 

Začarani krog in kultura dosegljivosti

Tako imenovani začarani krog, oziroma, v angleščini, vicious circle z dosegljivostjo v prostem času ostaja sklenjen. Ponekod so pobude za njegovo prekinitev dosegle celo nacionalno raven. Na primer v Franciji, kjer so bili glasni pozivi, ki bi prepovedal branje službene elektronske pošte po 18. uri. Iz tega po pisanju The Economista ni bilo nič. Na »kulturo dosegljivosti« so opozarjali tudi pri The Guardianu in pozivali k zakonskim spremembam. »Gre za začarani krog pri našem pristopu do dela. Ljudje so anksiozni in pod pritiskom, zato se še bolj trudijo biti vidni. To ustvarja kulturo dosegljivosti. Če vaš kolega pošlje e-poštno sporočilo, si ne želite biti tisti, ki ne odgovori,« so zapisali.  

Razloge in odgovor za nastalo situacijo so, vsaj delno, opisali v prej omenjenem The Economistu. Prvič, zaposleni si želijo javno prikazati, kako trdo delajo. Drugič, njihovi nadrejeni želijo imeti vse pod nadzorom. In tretjič, pisarniški delavci so nagnjeni k »optimalni zaposlenosti« (ang. optimal business), ki jih niti ne preobremenjuje  niti jim ne pusti veliko časa za razmišljanje.