Imate hlev, ki vam ga zavida cela vas?
»Vsaka občina ima tekmovanje za najlepšo vas, vsaka vas ima izbor za najlepšo deklico oziroma miss, nimamo pa v naši 'vasi', ki ji rečemo Slovenija, tekmovanja za najboljši hlev,« pravijo v Ljubljanskih mlekarnah.
Zasnovali so izbor za Naj hlev, v katerem k sodelovanju vabijo slovenske kmetije, ki dobavljajo surovo mleko. S tem želijo izpostaviti pomen kakovostnih življenjskih pogojev krav mlekaric, saj je eden od stebrov njihove družbeno odgovorne zaveze dobrobit živali.
Dve fazi: najprej štalca, pol pa … Pardon, najprej kmet, nato potrošnik
Akcijo so izvedli v dveh fazah. Prva faza s pozivom k prijavi igra vlogo orodja za vzdrževanje odnosov med mlekarno kot odkupovalcem ter dobavitelji. Kmetije se bodo prijavile na spletni strani najhlev.si, štiričlanska strokovna žirija pa bo med prijavljenimi izbrala osem finalistov. Te bodo obiskali na terenu in med njimi izbrali absolutnega zmagovalca (Naj hlev 2023) ter najbolj inovativen hlev. Finalisti bodo predstavljeni tudi na spletni strani, kjer bo vzporedno z žiriranjem potekalo glasovanje publike za tretji naziv: šampion ljudstva.
»Odločilno vlogo pri pozivu k prijavam ima oddelek odkupa mleka, ki neposredno sodeluje z zadrugami in direktnimi dobavitelji. Da bi jim delo olajšali, smo v izbor vključili tudi medijskega partnerja, Kmečki glas, ki bo poskrbel za reportažo z vseh osmih kmetij finalistov. Mlajši del kmečke publike nagovarjamo s pomočjo vplivneža na področju kmetijstva, Klemna Bobnarja in oglaševanjem na družbenih omrežjih, akcijo pa smo pospremili tudi z oglaševanjem na Radiu Ognjišče in gostovanjem v kmetijski oddaji,« pravijo.
Po razglasitvi zmagovalca izbora se bo kampanja prevesila v drugo fazo. Takrat bodo o Naj hlevu komunicirali s splošno javnostjo in tako preko digitalnih medijev nagovorili tudi potrošnike mlečnih izdelkov o pomembnosti dobrega počutja živali.
»Posebnost projekta je v specifični ciljni skupini«
»Posebnost projekta je v zares specifični ciljni skupini, ki jo nagovarjamo v prvi fazi – to so zadružniki, kmetje in strokovna javnost s področja prireje mleka. S projektom dajemo kmetom možnost pokazati posebne, inovativne hleve, zasnovane tako, da omogočajo dobro počutje živali in posledično odlično prirejo mleka. Na drugi strani pa bomo v naše najboljše hleve vsaj virtualno povabili tudi potrošnike mlečnih izdelkov – in tako nemara razbili tudi kakšen mit o mlekarski industriji,« pravi Maja Kalan, vodja korporativnega komuniciranja v Ljubljanskih mlekarnah.
»Za Ljubljanske mlekarne, največjega odkupovalca in predelovalca mleka v državi, se spodobi, da ne samo sledi trendom, temveč jih narekuje. Tudi s projekti, kot je Naj hlev, ki se ukvarja z vprašanjem življenjskega okolja, prilagojenega etični vzreji živali. Ustvarjalci akcije verjamemo, da bodo zmagovalci izbora primeri dobre prakse, ki bodo zgled drugim rejcem krav mlekaric v državi, dolgoročno pa bodo korist od njega imeli tudi kupci mlečnih izdelkov, saj zadovoljne krave dokazano dajejo boljše mleko,« pa je dodal Blaž Kocjančič, kreativni direktov v agenciji Internavti.