Vsi moji mentorji in timska rast

Dopustiti, da si dopustiš napako, je najlepše darilo sebi, ki se ga naučiš na poti raziskovanja, ali pa ti ga poda pravi mentor. Mentor je človek, ki spodbuja tvoj idejni svet in domišljijo oziroma stimulira tvoje znanje. 

Na svoji poti sem imela nekaj dobrih mentorjev in čudovitih timskih ljudi, ki se pojavijo v življenju, natančno v času, ko jih potrebuješ za svojo rast. 

Moj prvi mentor je bila učiteljica likovnega pouka v osnovni šoli Marta Dobrovoljc, ki me je spodbujala k risanju in raziskavi slikarskih tehnik (sitotisk, bakrotisk, kolaž ali akvareli, akrili, olja). Z njo sem prvič obiskala slikarsko delavnico, kjer so na koncu tudi podelili nagrade. To je bila moja prva. Vsako priznanje odpira nova vrata na stopnički lastnega uspeha. Kot mladostnica sem bila zelo negotova vase in sem dvomila v pohvale drugih. Vsekakor mi je likovno izražanje pomagalo k osvajanju duha in preganjanju dvoma vase. S to samozavestjo sem pristala na srednji oblikovni šoli, kjer sem našla naslednjega mentorja, profesorja Kovačiča, ki je prav tako odkril, kako me spodbujati, da dobim najboljšo različico sebe in tako izdelam projektne naloge nad povprečjem. To je opazil in mi dajal vedno težje naloge, kjer sva oba v pričakovanju končanega izdelka bedela nad izvedbo. Veselje ob končanem izdelku je bilo izjemno veliko, a vedno sva imela v mislih, da je lahko še bolje. Vztrajnost in odločnost sta postali moja čednost. 

Na Studiu Marketing konec 80-ih prejšnjega stoletja, takrat prvi »resni« marketinški agenciji pri nas, pa sta me na praksi pod okrilje vzela naslednja odlična mentorja, brata Bavčar. Še posebej Jani Bavčar me je navdušil nad formatom oglaševanja, oglaševalsko agencijo, delom oblikovalca, kreativca. 

Po srednji šoli me je čas ponesel do naslednjih mentorjev na likovni akademiji, kjer sem imela dva nasprotujoča si mentorja. Na eni strani spontanega, v slikarstvo usmerjenega, intuitivnega oblikovalca profesorja Radovana Jenka, in na drugi strani metodičnega, logičnega esteta geometrije, profesorja Ranka Novaka. Njuna dihotomija me je privedla do izpolnjenosti svojih talentov. Vsak od njiju je bil nujen člen mojega razvoja in znanja, prispevala sta natanko to, kar mi je manjkalo v mozaiku znanja. 

K prvima bi dodala še profesorja Eduarda Čehovina in profesorja Zdravka Papiča. Zopet popolna mentorja. Skratka, dobri mentorji so izredno pomemben člen profesionalne zgodbe posameznika, saj ga dopolnijo in izpilijo znanja, ki jih potem vseskozi nosiš s seboj. Hvala vam, moji mentorji!

Uspešno povezovanje drugačnih znanj in ljudi

Vseskozi sem iskala posameznike in skupine ljudi ter okolja, ki so me spodbujali v smislu iskanja lepote, zgodb in vsebine. Zato sem velikokrat imela priložnost delati z zelo zanimivimi ljudmi, vselej zelo kreativnimi. Med njimi me je zaznamoval Lux studio – Lena Pislak in Boris Balant iz takratne agencije Luna, kjer sem našla tudi prvi tim ljudi, v katerem smo se res dobro razumeli. Tako daleč je šlo, da smo delo prepletali z zasebnim življenjem in delali brez zavor v sorodnem kreativnem pogonu. Takratni mladi kreativci Uroš Goričan, Vojka Žgavec Clemenz, Katja Petrin in Andrej Rijavec ter pozneje še Gal Erbežnik in Slavimir Stojanovič iz agencije Arih. Z Urošem Goričanom sva pozneje ponovno sodelovala pri projektih v različnih agencijah. Ugotovila sva, kje sva kot kreativca najbolj složna in dopolnjujoča, ko vsak opravlja svoje delo na najvišji možni ravni kreativnosti. In to je dobro uigran tim.

Vsak človek, ki ga vzameš v delovno skupino, te lahko nauči nečesa, česar prej nisi vedel, čutil, dojel ... Zame so najboljše in najzanimivejše delovne skupine, v katerih se združijo različna področja znanj, ki niso klasična v svetu oglaševanja. Ta skupina se zna domisliti stvari, ki so resnično izven klasičnih okvirjev – in te so po navadi najboljše.

Tako sem uspešno sodelovala in pridobivala bogate izkušnje z zelo prepoznavnimi fotografi, kot so Riccardo Callin, Tomo Brejc, Aljoša Rebolj, Miha Bratina, Primož Korošec, Jane Štraus, Jeanloup Sieff, Mimi Antolovič, Katja Kremenič, Anže Godec … Npr. z Riccardom Callinom, takrat največkrat nagrajenim fotografom, sva izvajala estetsko dovršene projekte, ki so ne samo meni, ampak tudi mojim kolegom, ki so sodelovali z njim, prinesli nemalo mednarodnih nagrad. V vsakem obdobju sem torej imela srečo, da sem lahko sodelovala z najboljšimi tistega časa in z njimi rasla iz projekta v projekt. Hvala vam, moji sodelavci!

Ostati kreativen pomeni negovati »otroka« v sebi

Ko z največjo lahkotnostjo prestopiš svoje lastne meje skozi igro svojih znanj, se po navadi poklopijo tudi ljudje, ki so tako rekoč naključno prišli do medsebojnega sodelovanja. 

Kreativni naboji se iskrijo in delo ni več delo, ampak ustvarjanje, kjer pride do izraza posameznikov »notranji otrok«, ki ga kreativci ob takšnih prilikah tako radi spustimo na izlet. Seveda takšnega otroka ne uspe obdržati vsaki odrasli osebi, zato je toliko bolj pomembno, da zasebno in profesionalno najdeš ljudi, ki to zmorejo. In po navadi je tako, da se »otroci« medsebojno najdemo. V mojem primeru le tako lahko predhodno dosežena znanja iz vseh petih področij umetnosti stopijo na plan, kadar jih potrebujem, in ko se to zgodi, jih delim in nadgradim tudi z izbranimi sodelavci. Očitno naključja v življenju niso več naključja, ampak uigran sistem doseganja ravnovesja »perfukcije«, kot je to na odličnem predavanju na Zlatem bobnu povedal Jaime Mandelbaum, tihi ambasador festivala.

Članek je bil izvorno objavljen v tiskani reviji Marketing magazin, september 2022, #495. Revijo lahko naročite na info@marketingmagazin.si.