kolumna janja
Kolumne

Samozadostnost

Samo je lepo ime. Samo je tipično slovensko ime, ni okrajšava za Samuel, božje ime. Samo je po pogostosti moških imen, ki jih navaja SURS, na sedemindevetdesetem mestu, ker je preštetih fantkov, fantov in mož z imenom Samo dva tisoč petsto eden.

Pred njim je na šestindevetdesetem mestu Alojzij, za njim je Zvonko, na stotem mestu je Rudolf, vmes, na devetindevetdesetem, pa Zdravko. Z imenom Zdravko se ponaša dva tisoč štiristo osemintrideset moških oseb.

Pustimo ob strani, da bi danes poleg lastnega imena, ki nam bolj ali manj prezentira identiteto, vsi radi bili zdrav(k)i in zdrav(k)e, povsem zadovoljni z nekaj pralnimi maskami zase, najraje domače proizvodnje in ne iz kitajskih kontejnerjev.

Po pogostosti moških imen vodi Franc, skoraj triindvajset tisoč jih diha med nami, šele na drugem mestu so Janezi, vsega dobrih devetnajst tisoč devetsto jih (ne)poznamo.

Podatki se nanašajo na prvi januar dva tisoč dvajset, so torej zares aktualni po datumu in letnici, ki si jo bomo še kako zapomnili. Zdaj pa res ni več dvoma, da se letošnje dvajset dvajset zarezuje, ne samo zapisuje v zgodovino, močno, globoko, na mnogih področjih in v mnogih smereh boleče, krvaveče, ranljivo, le poredkoma se že celi, še redkeje pa je vzniklo, cveti, bohotno rastoče v rast in razrast dobrega in koristnega za celo družbo in posameznike.

Samooskrba bi lahko bila dejavnost, dobra in koristna za vse deležnike. Za pridelovalce in končne uporabnike brez dvoma. No, ne pri vseh brez dvoma. Ekološko ozaveščeni, napredni in usmerjeni v prihodnost, ki podpirajo ideje in dejanja trajnostnega razvoja, z visoko nadpovprečnim življenjskim standardom, kar ne nujno pomeni, da so to izključno ljudje z višjimi dohodki, lahko so tudi brez dohodkov ali z minimalnimi, ker bodisi živijo na račun staršev ali starih staršev oziroma v zvezi s partnerjem, ki ravno tako nima visokih dohodkov, jih pa omogoča razširjena družina; ti in takšni si želijo in naročajo pridelke z vrta, z njive, iz hleva, z morja neposredno na dom. Na obeh koncih porabniške verige je enih in drugih malo. Redki so ponudniki, ki zadostijo visoki kakovosti, in prav tako redki so porabniki, ki si to (lahko) privoščijo.

Na splošno je javno mnenje naklonjeno nakupu živilskih izdelkov slovenskega porekla, saj kar štirje od desetih temu pritrjujejo, nadaljnja dva sta v času epidemije celo povečala nakupe slovenskega izvora (vir: Medianine pro bono raziskave). Zadrega nastane pri percepciji visokih cen in odločanju na prodajnem mestu, kjer bodisi ni ponudbe ali pri starejših še pred tehtnico štejejo razlike v centih, mladi pa menijo, da so živila slovenskega porekla manj dostopna in da jih ne poznajo.

Samozadostnost postaja nov izziv nacionalnih gospodarstev po dolgoletni prevladujoči mantri globalizacije, ki se ji prenekatero gospodarstvo ni moglo ukloniti. Vsi, ki kar koli počnemo v marketingu, smo globalizacijo ne samo podpirali, globalizacijo smo tudi implementirali, se iz nje učili, jo minimalno adaptirali, večinsko jo poviševali in povzdigovali, jo bolj poganjali kot preganjali, bolj vnašali kot iznašali.

Priznali si ali ne, s slabo četrtino kmetijskih in obdelovalnih površin kljub sodobnemu trendu posaditve balkonov in streh, kar je v Sloveniji prej izjema kot pravilo, kratkoročno nikakor ne moremo biti samooskrbno, zaradi majhnosti, pretežno dodelavnih panog, brez lastnega razvoja, inovacij in potopitve ali razprodaje domačih podjetij pa še kako nismo usposobljeni za samozadostno gospodarstvo.

Na to temo niti v javnosti ne vidimo pretiranega optimizma, manj kot dvajset odstotkov vidi možnosti doma, podobno dobrih dvajset odstotkov je mnenja, da se bodo države v globalnem merilu osredotočale na samozadostnost. Jasno, saj že življenjska odvisnost od sodobnih tehnologij in spleta vse bolj narekuje povezanost. Največja umetnost bo izkoriščati potenciale samooskrbe in samozadostnosti v svetu (epidemiološke) povezanosti in (politične) razklanosti.

Samopodoba je eden od predpogojev za uspešnost, ne glede na to, s katerimi merili jo vrednotimo. Ker je temeljito opravljeno delo vrhunec pri veliki večini domačega življa (triinosemdeset odstotkov, vir: Mediana TGI), kar le še potrjuje, da smo pretežno izvajalci in manjšinsko razvijalci, je skrajni čas, da se samoizprašamo, kaj lahko in kako moramo ukrepati in narediti zdaj in takoj.

Samo samemu gre težko.

Intervju

goričan
03. 12. 2020

Predsednik žirije tekmovanja Outstanding, ki nagrajuje presežke v zunanjem oglaševanju,…

katarina klemenc
28. 11. 2020

Z mag. Katarino Klemenc, direktorico korporativnega komuniciranja Novartisa v Sloveniji…

snapchat
16. 11. 2020

Tako trdi Samuel Bevan, mednarodni vodja za nove trge in poslovne rešitve pri Snapchatu,…

Naši avtorji