infl
Kolumne

Ob besedi »vplivnež« ljudje pomislijo na nekoga z Instagrama, ki jim gre na živce

Če želite imeti zelo komentirano objavo v množičnih medijih, objavite članek o vplivnežih. Komentarjem (večinoma sovražnim) ne bo ne konca ne kraja.

Vplivneži v množičnih medijih pogosto sprožajo burne debate in negativno nastrojenost, včasih celo jezo. Največkrat zato, ker se vplivneže meri z napačnimi vatli, in zato, ker ljudje ob besedi vplivnež pomislijo na nekoga z Instagrama, ki jim gre na živce.

 

Zato malo konteksta:

1. Splošna javnost in bralci ter komentatorji spletnih novičarskih portalov (predvsem generacija X in starejši) izraza vpliv in vplivnež povezuje s »klasično vplivnimi« ljudmi, kot so recimo Čeferin, Golob, Tito, Musk, Bezos ... Skratka, s politiki, lobisti, strici iz ozadja, močnimi gospodarstveniki in ne z najstnico s TikToka, ki je med bralci množičnih medijev nihče ne pozna, v svoji skupnosti pa je največja carica. Treba je upoštevati, da gre v teh primerih za različen način vplivanja.

2. Velikokrat naletimo na povzemanje raznih raziskav, ki na primer trdijo, da »90 odstotkov ljudi bolj zaupa vplivnežu kot znani osebi«, ali kaj podobnega. Treba je poudariti, da te raziskave običajno niso izvedene na splošni populaciji. Raziskave, ki preučujejo vplivneže, se izvajajo med sledilci in vplivneži. To pomeni, da so na začetku verjetno izločilna vprašanja tipa: »Ali redno spremljaš vsaj enega vplivneža na družbenih omrežjih?« Ljudje, ki odgovorijo z DA, rešujejo naprej, ostali so izločeni. Zelo verjetno je v nadaljevanju še stavek »Zamisli si svojega najljubšega vplivneža in označi, katere spodnje trditve veljajo zanj/zanjo.« Zato pridejo do tolikšnih odstotkov. Če hočeš res ugotoviti, kaj se dogaja med vplivneži in sledilci, moraš seveda vprašati njih.

3. Ljudje se največkrat niti ne zavedamo, kako vplivneži, ali pa če jim rečemo ustvarjalci vsebin, vplivajo na nas. V Sloveniji je približno 700.000 profilov na Instagramu. Precejšen delež uporabnikov Instagrama sledi vsaj enemu človeku, ki ga osebno ne pozna, ampak mu sledi, ker je zanimiv. Podobno kot imajo v realnem življenju na nas večji ali manjši vpliv vsi ljudje, s katerimi se družimo, imajo na nas vpliv tudi vsi ljudje/profili, ki jim sledimo na družbenih omrežjih (zato predlagam izbirčnost). Ta vpliv je največkrat popolnoma nezaveden. Vidiš sliko kave in aperola v Trstu in pomisliš »mi bi tudi lahko šli naslednji vikend na kavo v Trst« in podobno. Vpliv ni nujno nakupen, lahko vplivajo na naše ideje, razmišljanje, pridobivanje informacij, stališča, vedenje.

4. Komu sledimo na družbenih omrežjih? Največkrat sledimo ljudem, ki so nam podobni. Ljudem, ki imajo podobne hobije, zanimanja, ki so v podobni življenjski situaciji, na primer mame oziroma starši na splošno. Tako rekoč so to »ljudje iz soseščine« in ne samo zvezde, strokovnjaki, olimpijci, ljudje z neverjetnimi dosežki. In sledimo jim ravno zato – ker se z njimi lahko poistovetimo. In to je tudi eden od temeljev tega vplivanja.

5. S pojavom družbenih omrežij se je spremenil tudi način vplivanja. Včasih si celotno javnost lahko naslovil z množičnimi mediji. Danes ni več tako, ampak moraš za vsako starostno in/ali interesno skupino izbrati svoj medij, svoje družbeno omrežje ali aplikacijo. In vsak od teh medijev/aplikacij ima svoje zvezde, vplivneže, ki so tam carji (zopet v določeni interesni in starostni skupini), zunaj nje pa lahko popolnoma nepoznani. In to se bo samo še bolj drobilo.

6. Primer: pred nekaj tedni sem gledala storije mame, ki je v hudem mrazu svoje otroke peljala v Tamar na tek na smučeh. Sledilke so jo zasule z vprašanji, kako je otroke motivirala in kako jih je oblekla. Vemo, da je športno funkcionalno perilo drago, otroci ga prerastejo v pol leta … Zato so vplivnico mame zasule z vprašanji, ona pa je razložila in predstavila sloj za slojem, kakšne lastnosti ima in kje je oblačila kupila. Verjamem, da je imela ta mama s svojimi objavami na svoj krog mam večji vpliv, kot bi ga imel velik oglasni plakat z Jakovom Fakom ali Anamarijo Lampič. Pa bi bile te mame lahko navijačice obeh športnikov, a bi jih zaradi oglaševalske zasičenosti na jumbotu ob cesti verjetno spregledale. Pa po nasvet, kako obleči otroka, se verjetno ne bi najprej obrnile na njiju.

7. Pa to vse skupaj v bistvu ni nič novega. Vedno so bili vplivni tisti ljudje, ki so znali z mediji in ki so znali komunicirati v širšem smislu. Volitev ne dobivajo najbolj sposobni ljudje in strokovnjaki, ampak tisti, ki znajo medije najbolje izrabiti v svoj prid. Z vplivom na družbenih omrežjih je enako – le bolj razdrobljeno. Imajo ga tisti, ki jih znajo bolje uporabljati. In če si moral v klasičnih medijih in starih časih očarati novinarja in urednika, da sta te vključila v svojo oddajo ali časopis, moraš pri družbenih omrežjih naštudirati algoritem. Druge razlike pa ni.

Intervju

sasa gnezda
22. 04. 2024

V podjetju Mediade tudi letos pripravljajo Konferenco internega komuniciranja KIK 2024,…

Nekje sem zasledila misel, da je komunikacija mehka veščina, a da je zanjo treba trdo delati. Interna komunikacija se ne zgodi sama od sebe – vsaj ne…

zz
20. 04. 2024

PandaChat, slovenska rešitev, ki z UI poenostavlja iskanje po obsežnih podatkovnih…

Pričakujete lahko, da bo PandaChat vedno znova presenečal s kreativnimi in inovativnimi funkcionalnostmi. Spremljamo trg, razmišljamo in si…

Življenje z znaMMkami
15. 04. 2024

Rubrika Življenje z znaMMkami je ena najbolj branih v MM-u, zato jo objavljamo tudi na…

Prisegam na humor, igro besed in čustva … »Kupijo« me tudi nizkoproračunski oglasi z dobro idejo.

Naši avtorji