pavcic
Kolumne

Klasika vs. digital: avatarji nas za zdaj še niso nadomestili

V zadnjem desetletju je na področju komuniciranja najpogosteje slišati besedo »digitalizacija«.

Tako kot povsod drugod seveda tudi to področje ni izjema in je potrebno procese, s katerimi se ukvarjamo, na takšen ali drugačen način modernizirati in digitalizirati. V briefih, ki jih dobimo, običajno piše, naj uporabimo digitalne metode, digitalna orodja itd.

Nedavna epidemija je digitalizacijo in digitalne pristope pospešila dobesedno čez noč, tudi na področju odnosov z javnostmi. V podjetjih in agencijah smo morali hitro uvesti tehnološke posodobitve, odnose z različnimi deležniki pogosteje negujemo online, vedno več sredstev se vlaga v komunikacijo preko digitalnih kanalov.

Kaj pa se je zgodilo s klasičnimi pristopi, ki smo jih na področju odnosov z javnostmi uporabljali in razvijali dolga leta in so našim naročnikom učinkovito in z dokazanimi rezultati pomagali k uspehu?

Ne boste verjeli, ampak še vedno so tu. Negovanje osebnega pristopa, povabilo na kavo, kosilo ali prijazen telefonski klic so še vedno takšni, kot so bili. Seveda so jih delno zamenjali videoklici, ampak tisti trenutek, ko so ukrepi vsaj malo popustili, se je marsikateri piarovec organiziranja novinarskega dogodka rajši lotil v živo. Ko je treba urediti medijsko objavo, je še vedno najlažje v roke vzeti pametni telefon in poklicati novinarja, ker mu na ta način najlažje predstaviti bistvo tematike, ki jo želimo lansirati. A ne gre samo za to – ni lepšega, kot se z nekom dogovoriti za dobro staro srečanje na kavi in v živo poklepetati še o čem drugem, ne zgolj o poslu. Osebno imam zelo rada ljudi in druženja. V letih dela na področju komuniciranja sem razvila veliko prijetnih poznanstev, z nekaterimi, ki sem jih spoznala zaradi poslovnega sodelovanja, pa smo postali prijatelji tudi v zasebnem življenju. Takšne vrste odnosi bodo vedno aktualni, saj se z negovanjem dobrih odnosov zagotovo da veliko narediti.

Razlika od predkoronskega časa je v tem, da pri organiziranju klasične novinarske konference v živo uporabljamo metode, ki so precej bolj digitalne kot nekoč, pa najsi gre za pošiljanje sporočila, preverjanje udeležbe itd. Namesto tiskanja sporočil za javnost lahko novinarjem dostop do gradiv omogočimo preko QR-kode in smo s tem okolju prijaznejši. Prav tako lahko vstop na dogodek omogočimo na podlagi vstopne kode, sistem pa »sam od sebe« poskrbi, da imamo zabeleženo, kdo se nam je pridružil.

Omogočen je tudi hkraten prenos novinarske konference ali dogodka preko družbenih omrežij, tako da se lahko tudi tisti, ki niso prisotni, vključujejo v razpravo, postavljajo vprašanja itd. Na dogodku samem pa smo živi ljudje in vsaj za zdaj novinarjev na vhodu ne pozdravi avatar, ampak sodelavka iz oddelka za odnose z javnostmi. Čeprav so tudi v tem primeru po svetu že zagotovo izjeme.

Ko organiziramo dogodke z vplivneži, je dogodek v živo nenadoma prepleten z množico »storyjev« in nasploh se dogajanje v živo popolnoma preplete s spletnim dogajanjem. Vplivneži so aktualni že dolgo časa, vendar se njihov pomen še naprej krepi in temu se seveda prilagaja tudi komuniciranje za naše naročnike. Preko njihovih kanalov namreč naročniki nagovarjajo segmentirane ciljne javnosti. In če smo prej omenjali avatarje – prav ti v svetu postajajo čedalje bolj učinkoviti vplivneži in zamenjujejo ljudi.

Klasična komunikacija oziroma klasični odnosi z javnostmi torej niso »out«, čeprav se jih vse redkeje omenja. Prav moderna tehnološka in digitalna podjetja z mlajšimi zaposlenimi se vedno bolj zavedajo, da potrebujejo ravno preplet digitalnih storitev s klasičnimi odnosi z javnostmi. V zadnjem letu so v stik z našo agencijo stopila uspešna mlada podjetja s področja tehnologije in oglaševanja. Naši sogovorniki so pogosteje kot prej uspešni mladi menedžerji v starosti med 25 do 30 let z zavidljivo domačo in mednarodno kariero. In prav njih zanimajo izkušnje, profesionalni pristop in znanje, ki ga lahko v vsakem trenutku povežemo in prepletemo z vsemi modernimi digitalnimi platformami. Zadovoljstvo je obojestransko, saj se na drugi strani tudi mi ves čas veliko učimo od njih. Digitalnih metod za optimizacijo dela in boljše dosege je vsak dan vse več, na konkretnih primerih in v praksi pa se potem vidi, kaj je za koga najbolj primerno.

Kaj pa dobro staro mreženje? Veliko se ga je preselilo na Linkedin, Facebook, Instagram, Twitter in druga družbena omrežja. Še tisti poslovneži, ki so se dolgo časa upirali tovrstnemu mreženju, so nekako popustili in se, če že kam drugam ne, vključili v spletno »mrežno tekmovanje« na Linkedinu. Hočeš nočeš smo vsi pozorni na to, kako se naši sledilci odzovejo na naše objave, kaj s posamezno objavo dejansko dosežemo in kje so še priložnosti za izboljšave, da bi želeni cilj dosegli čim prej.

Za zaključek pa še en konkreten primer iz prakse – med našimi naročniki je tudi znan in izjemno uspešen kulinarični vplivnež Sašo Šketa (@sketa.si). Ko je izdal novo kuharsko knjigo, nas je poiskal, ker je želel »kuharico« skomunicirati tudi med drugimi zainteresiranimi javnostmi, ki do njegovih spletnih kanalov ne pridejo. Uredili smo mu pogovor na Radiu Ognjišče in naročila za knjigo so v trenutku bliskovito poskočila, brez drugih aktivnosti v danem trenutku. Stara dobra knjiga je še vedno ena od najčudovitejših zgodovinskih pridobitev. In obstaja kup ljudi, ki si na polici želijo imeti novo knjižno kuharsko uspešnico. Samo najti jih je treba, tako ali drugače.

 

Intervju

Marko Klemen
25. 05. 2024

Marko Klemen, kreativni direktor za vizualne zasnove v DROM agency, se rad obkroža z vsem…

Sem pripadnik generacije, ki še ni že od otroštva odraščala z vso to tehnologijo, tako da me novi trendi in nove funkcije še vedno zelo fascinirajo,…

Nermina Mašala Kelić
25. 05. 2024

Predsednica žirije letošnjega tekmovanja Sempler, ki nagrajuje najboljše medijske…

Segment, v katerem so družbena omrežja najbolj spremenila delo medijskih agencij, pa tudi vseh drugih, ki delujejo v marketingu, je intenzivna…

Jenni Field
22. 05. 2024

Z Jenni Field, eno od predavateljic na 26. Slovenski konferenci o odnosih z javnostmi, ki…

»V današnjih organizacijah ljudje želijo biti slišani. Želijo čutiti, da njihov glas šteje in da se njihove ideje upoštevajo.«

Naši avtorji