marjan novak
Kolumne

In kar tako*

Smo spet tam, kjer smo bili že velikokrat.

Mediji so polni zgodb in zgodbic o medijih, novinarjih, oglaševalskem denarju, neodvisnosti, ukinitvi RTV-naročnine, političnem vplivu, vplivu medijskega poročanja na politike, družinskega nepotizma, takšnih in drugačnih interesih ter prestopanju novinarjev v politiko. 

In kar tako je naslov nadaljevanja serije Seks v mestu (Sex and the City), ki nas je navduševala pred skoraj 25-imi leti, leta 1998. Serija je še vedno priljubljena in si jo je mogoče ogledati na katerem od bolj priljubljenih pretočnih kanalov v nekoliko boljši HD-obliki. Glavne junakinje so malce bolj zrele (vprašanja, ki si jih postavljajo, so nekoliko drugačna), bolj realne (a se še vedno iščejo), bolj premožne (a nikoli dovolj), a še vedno zabavne (otročje), aktivne (tudi v pasivnosti) in odprte za novosti (kolumne zamenjajo podkasti, kar ni nič tako zelo revolucionarnega). 

Tako kot ni bistvenih razlik med serijama 25 let narazen, ni bistvenih razlik niti glede dilem o medijski krajini in zgoraj naštetih zgodb in zgodbic, ki polnijo medijski prostor te dni, sredi poletnih počitnic leta 2022. V času ruske agresije na Ukrajino, v času najhujše vročine in suše, kar jo pomnimo, v času najbolj obsežnih požarov v državi. V času epidemije, ki je kakor ni, ker je treba zdaj komunicirati drugače.

Veliko se govori o oglaševanju in delitvi oglaševalskega denarja po »politični« liniji, veliko o prihodkih medijev in telekomunikacijskih operaterjih. Običajno brez številk in brez podatkov. Eden od večjih mitov so na primer zneski oglaševanja, ki jih t. i. državna podjetja usmerjajo po »političnih« navodilih vsakokratni oblasti naklonjenim medijem. »Strokovnjaki« navajajo, da je delež oglaševanja teh »državnih podjetij« 50- ali večodstoten. Kar je seveda popolnoma neresnično. »Državna« podjetja, na primer Telekom Slovenije, Petrol, Zavarovalnica Triglav, Krka in še katero, skupaj dosegajo manj kot deset odstotkov vseh oglaševalskih prihodkov medijev v državi, če sem prištejemo še vlaganja v digitalne velikane, pa je odstotek še nižji. Med dvajsetimi največjimi oglaševalci v Sloveniji v 2021 je samo eno »državno«, Telekom Slovenije na šestem mestu (glej tabelo 1).
Še v številkah. V realnem denarju in ne v cenah po ceniku, s katerimi se prepogosto operira in zavaja. Skupni prihodki medijev od oglaševanja v Sloveniji po bolj optimistični oceni znašajo največ 150 milijonov evrov, delež oglaševanja državnih podjetij je manjši od 15 milijonov evrov. To se realne številke, s katermi velja operirati v prihodnje (glej tabelo 2.)

Skupni prihodki (vsi prihodki, oglaševanje, naročnine, subvencije … ) vseh medijev in telekomunikacijskih operaterjev ter oglaševalskih agencij v Sloveniji ne presegajo 500 milijonov evrov letno. Kar je glede na BDP Slovenije v letu 2021 (52 milijard evrov) približno en odstotek ustvarjenih prihodkov v Sloveniji. Petnajst milijonov evrov oglaševalskega denarja »državnih« podjetij je v bistvu nepomembnih.

MM o teh številkah poroča že štirideset let. Kolikor vem, med naročniki ni ljudi, ki so bili pravkar imenovani za razne medijske svetovalce ministrov in podobno, zato pričakujte zavajanja tudi v prihodnje.

Pri besedilu mi je pomagala Janja Božič Marolt (hvala!), s katero se verjetno edina v Sloveniji vsako leto ubadava s temi številkami.

*And just like that (naslov nadaljevanja serije Seks v mestu)

Tabela 1: Največjih 20 oglaševalcev v Sloveniji po bruto vrednosti oglaševanja v letu 2021

 

 

 

Oglaševalec

 

 

1.

Mercator

2.

Spar Slovenija

3.

Lidl Slovenija

4.

Ferrero

5.

Hofer trgovina

6.

Telekom Slovenije

7.

Telemach

8.

Porsche Slovenija

9.

Henkel Slovenija

10.

Atlantic Grupa

11.

Les-MMS

12.

Engrotuš

13.

A1 Slovenija

14.

Lek

15.

Ministrstvo za kmetijstvo

16.

Mondelez

17.

Coca-Cola

18.

Nova ljubljanska banka

19.

Renault Nissan Slovenija

20.

Reckitt Benckiser

 

 

 

Vir: Mediana IBO

Tabela 2: Prihodki od oglaševanja posameznih medijev v letu 2020

(za leto 2021 podatki še niso na voljo)

OGLAŠEVANJE NA PROSTEM

Prihodki od oglaševanja

Europlakat

12.182.011,00

Amicus

3.432.118,00

Media Bus

1.339.527,00

Sax reklame

904.625,00

TAM-TAM

705.151,00

Skupaj

18.563.432,00

 

 

TELEVIZIJE

 

Produkcija Plus (Pop TV)

66.494.866,00

Planet TV

9.858.000,00

TV Slovenija, oglaševanje

9.148.000,00

ASPN

6.326.043,00

Walt Disney (prej Fox)

3.544.267,00

Nova TV 24

1.671.600,00

United Media Production – Sport klub

957.863,00

Pro TV – TV3

691.403,00

Pink si

477.768,00

Skupaj

165.664.676,00

 

 

RADIO

 

Infonet Media

6.443.234,00

Radio Slovenija

2.098.000,00

Next marketing (Radio Center/ Rock Radio)

1.968.333,00

Radio Glas Ljubljana

1.097.972,00

Radio City

910.494,00

Radio Ognjišče

698.755,00

Radio Gorenc

442.281,00

Skupaj

13.659.069,00

 

 

TISKANI MEDIJI

 

Delo

32.332.464,00

Dnevnik

15.010.249,00

Večer

7.991.150,00

Primorske novice

3.044.935,00

Mladina

2.514.183,00

Adria media

1.704.695,00

Skupaj

62.597.676,00

 

 

SKUPAJ

260.484.853,00

 

Kolumna je bila izvorno objavljena v tiskani reviji Marketing magazin, september 2022, #495. Revijo lahko naročite na info@marketingmagazin.si.

 

 

 

Intervju

ŽZZ
25. 03. 2024

Rubrika Življenje z znaMMkami je ena najbolj branih v MM-u, zato jo objavljamo tudi na…

mancakrnel
23. 03. 2024

Umetna vs. človeška inteligenca, to je zdaj (najbolj pereče) vprašanje. Tudi o tem smo se…

Umetna inteligenca ni tako zelo nov pojav. Generične vsebine, generični oglasi, generični ljudje, generično pisanje – to morda najtežje prenašam –,…

Rašula
23. 03. 2024

Z dr. Jeleno Rašula, strokovnjakinjo za digitalni marketing, ki je pred dobrim letom…

»Bati se umetne inteligence je zame tako, kot bi se pred leti bala digitalnega marketinga, ker transparentno pokaže rezultat vseh kampanj in oceni…

Naši avtorji