korelc
Kolumne

Bolj ko se tehnologija razvija, globlje moramo poznati človeka

V zadnjem obdobju so moji možgani na močnem miselnem prepihu. Po eni strani misli hranim s koncepti, kot so epigenetika, nevroplastičnost in biologija prepričanj.

Na drugi strani pa jih izzivajo neštete vsebine o orodjih in aplikacijah umetne inteligence, ki tako ali drugače povečujejo produktivnost pri delu. Zdi se, da jih tudi algoritem LinkedIna spodbuja v seznamu vsebin med pomikanjem na časovnici.

Vse skupaj začinim s povezavami med znanostjo in duhovnostjo ter telesom in umom. Na trenutke kar čutim, kako se ustvarjajo nove nevronske povezave med že znanimi zamislimi in novimi dejstvi, ki se povezujejo v miselne klobčiče.

Moj vsakdan, kot že dolga leta, sicer največ časa preživim ob vsebinah o LinkedInu. Kam se gibajo trendi, kje lahko pričakujemo novosti in katere so zimzelene dobre prakse za ustvarjanje poslovnih priložnosti. In ne samo marketinških in prodajnih, vse večkrat se pogovarjam s kadroviki, ki bijejo težke bitke za pridobivanje in zadrževanje zaposlenih.

Znamčenje delodajalca je bilo morda pred nekaj leti oddaljena naloga na seznamu »pride na vrsto, ko bomo v marketingu in kadrih postorili vse drugo« (kar se zares nikoli ne zgodi), danes pa za vse več podjetij predstavlja ključen projekt, ki povezuje marketing, kadrovike in vodstvo. 

Vse skupaj se že mesece pretresa in povzroča velikansko zmes misli, zaradi katere tudi LinkedIn v mojih očeh dobiva nov pomen. S tem zapisom delim svoj pogled, kako vidim naš razvoj v luči veščin, ki jih bomo potrebovali za tisto, kar v poslu najbolj potrebujemo: za odnose z drugimi in do sebe.

Kakšne veščine bomo najbolj potrebovali v prihodnosti? Ne glede na pozicijo ali izkušnje vidim dve skrajnosti: trde in mehke veščine. 

Umetna inteligenca nam narekuje pridobivanje trdih veščin za uporabo serij orodij za pisanje besedil, ustvarjanje fotografij, videov in povzetkov, izvajanje tržnih raziskav, analiziranje konkurence, programiranje spletnih strani in aplikacij ipd. Poznati moramo raznolike algoritme (ki se ves čas spreminjajo), umetnost vpisovanja »promptov«, kreiranje vizualij za marketinške kampanje kot še toliko drugih večjih in manjših uporabnosti orodij.

Številki članki navajajo sezname knjig, ki bi jih v letu 2023 morali prebrati vsi marketingarji. Te knjige pokrivajo tematike, ko so psihologija družbenih omrežij, veščine reševanja problemov, vodenje težkih pogovorov, čuječnost, pripovedovanje zgodb in humanizacija odnosov. Govorijo torej o pridobivanje in poglabljanju mehkih veščin. Sočutje, zaupanje, grajenje sistema vrednot, zmanjševanje razdalje med ljudmi, ustvarjanje psihološke varnosti in podobne veščine bodo v domeni vseh zaposlenih, ne samo marketinga, kadrovikov in vodij.

Tudi na večjo zavzetost zaposlenih na delovnem mestu bodo vplivale aktivnosti, ki terjajo mehke veščine, kot so zagotavljanje avtonomije zaposlenih, nagrajevanje, spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti, zagotavljanje priložnosti za rast in razvoj, spodbujanje odprte komunikacije in povratnih informacij ter kreiranje privlačne blagovne znamke delodajalca, ki bo pritegnila in ohranjala vrhunske ljudi, ki bodo znali graditi odnose.

Zdi se, da bomo v prihodnosti vsi potrebovali trda in mehka znanja in to v veliko večjih globinah kot danes. Skrajna ločnica med tehničnimi in manj tehničnimi posamezniki se bo umaknila. Vsi deležniki v poslu bomo morali izgubiti strah pred uporabo tehnologije, hkrati pa bomo morali pridobiti veliko znanja na področju psihologije. Tudi zato, ker nas tehnološki algoritmi vse bolj potiskajo v stisko FOMO (strah pred tem, da bi kaj zamudili, op. ur.), ki povzroča tesnobo. To pa sproža potrebo po veščini, kako upravljati odnos do delovanja samega sebe.

Že zdaj zapisujemo nove poklice, ki bodo med delovnimi nalogami imeli večinoma uporabo orodij, sama pa se poigravam z mislijo o tistih s poudarkom na globinah mehkih veščin, kot so trener za sistem vrednot, trener poslovnih odnosov, trener za povezavo med možgansko in srčno inteligenco, trener domišljije.

Bolj ko se razvija tehnologija, bolj se moramo poglabljati v človeka.

Verjamem, da bodo v prihodnosti zmagali tista podjetja in posamezniki, ki bodo gradili nove in nove nevronske povezave tako za pridobivanje trdih veščin za uporabo orodij in mehkih veščin, ki bodo pomagale graditi odnose in prijetna delovna okolja.

Članek je bil izvorno objavljen v tiskani reviji Marketing magazin, junij 2023, #504. Revijo lahko naročite na info@marketingmagazin.si.

Intervju

ŽZZ
25. 03. 2024

Rubrika Življenje z znaMMkami je ena najbolj branih v MM-u, zato jo objavljamo tudi na…

mancakrnel
23. 03. 2024

Umetna vs. človeška inteligenca, to je zdaj (najbolj pereče) vprašanje. Tudi o tem smo se…

Umetna inteligenca ni tako zelo nov pojav. Generične vsebine, generični oglasi, generični ljudje, generično pisanje – to morda najtežje prenašam –,…

Rašula
23. 03. 2024

Z dr. Jeleno Rašula, strokovnjakinjo za digitalni marketing, ki je pred dobrim letom…

»Bati se umetne inteligence je zame tako, kot bi se pred leti bala digitalnega marketinga, ker transparentno pokaže rezultat vseh kampanj in oceni…

Naši avtorji