ula spindler
Intervju

»Pristop vstopa v naslednjo fazo evolucije«

Ula Spindler je že več kot dvajset let ključni člen Pristopove ekipe. Čeprav je strastno privržena vsakemu tržnokomunikacijskemu projektu, ki se ga loti, pa je njena največja ljubezen entertainment, glasbena in dogodkovna scena.

Kurzschluss, katerega zametki so nastali že pred petnajstimi leti, je njen otrok, blagovna znamka, ki jo skrbno gradi že od samega začetka. In prav temu glasbenemu doživetju, izkušnji, ki preveva vse čute, smo se posvetili v največji meri.

Z Ulo Spindler, ki vodi Pristopov agencijski del, v okviru katerega deluje več kot sto zaposlenih, sva se sestali v ljubljanski Situli, kamor so se preselili pred letom in pol, z željo, da bi celotno Pristopovo »vesolje« podjetij in kompetenčnih centrov združili pod eno streho. Veliki prostori v industrijskem slogu odsevajo tudi njen osebni okus; med njenimi številnimi zanimanji je namreč tudi oblikovanje interierjev. Njeno delo je sicer izjemno raznoliko in v več kot dvajsetih letih, odkar je del Pristopa, si je pridobila znanja s področij odnosov z javnostmi, tržnega komuniciranja, poslovnega svetovanja kot tudi organizacije različnih dogodkov, kar jo tudi najbolj navdušuje. Navdušenci nad »partyji« so komaj čakali na vrnitev Kurzschlussa, ki se je v zadnjih desetih letih, odkar je z ekipo vzpostavila ta inovativni koncept glasbenega dogodka, razvil v močno blagovno znamko. Z vsestransko komunikacijsko in marketinško strokovnjakinjo smo se tako najprej posvetili Kurzschlussu, po tem eksplozivnem »kratkem stiku« pa smo se podali na raziskovanje Pristopovega vesolja, ki se razteza v vse mogoče smeri.

ula1

Naj vam najprej čestitam za uspešen povratek Kurzschlussa z didžejem Borisom Brejcho na čelu. Kako je bilo po treh »sušnih« letih ponovno organizirati takšno glasbeno doživetje? Zdi se, da ste s Kurzschlussom zadeli v polno, saj razprodani koncerti dokazujejo, da so ljudje željni takšnih zabav.

Decembra 2019 je bil zadnji Kurzschluss v polnem zamahu. V glasbeni industriji pravijo, da glasbeni festival potrebuje vsaj sedem let, da se vzpostavi. To pomeni, da je njegova blagovna znamka po tem času že tako močna, da pritegne obiskovalce, da ima dovolj referenc, da lahko dobi najboljše glasbenike, pa tudi sponzorje, ki so nujno potrebni za izvedbo tako velikih festivalov, kot tudi, da se začne finančno pokrivati. Moramo razumeti, da je entertainment, glasbena scena, eden od najzahtevnejših poslov, saj so marže izjemno nizke, posel pa morate poznate do potankosti, če želite ustvarjati pozitiven rezultat. V Sloveniji je to še toliko bolj tvegano, ker je vse v manjšem obsegu kot v tujini – od števila kupcev vstopnic preko sponzorskih vložkov do prodane pijače. Pri tem je zaskrbljujoča tudi praksa nekaterih promotorjev v Sloveniji, ki še zdaleč ni zgledna, zato so obiskovalci izjemno previdni. Kurzschlussa tako ne delamo zaradi tega, da bi na njegov račun izjemno služili, temveč zato, ker to počnemo z ljubeznijo.

Kurzschlussova zaveza obiskovalcem je, da vedno drži svojo obljubo in ponudi vrhunsko doživetje, kot ga lahko doživiš na najboljših festivalih po svetu. Kurzschluss je bil v letu 2019 končno postavljen v vseh pogledih, leta 2020 bi zagotovo prišlo do »eksplozije« doživetja, saj smo že avgusta 2019 bookirali izjemne nastopajoče za leto 2020. Leta 2019 smo Kurzschluss torej zaključevali polni upanja in pričakovanj, tkali smo načrte, ki pa so bili nato marca 2020 brutalno izbrisani. V drugih panogah se je nekako dalo nadomestiti izpad, medtem ko je bil entertainment v trenutku odrezan od sveta. Ogromno naših podizvajalcev ni imelo za preživetje, saj so bili 100-odstotno vezani na ta posel. Bilo je strašno. Ob pandemiji smo se torej znašli v nepoznanem in negotovem položaju, ki je od nas zahteval veliko stopnjo prilagodljivosti in iznajdljivosti. Sama sem sprejela nekaj ukrepov, ki so nam omogočili, da smo obdržali vse zaposlene v našem kompetenčnem centru za upravljanje z dogodki. Zaposlene, ki so sicer večji del časa namenili organizaciji dogodkov, smo premestili v druge kompetenčne centre Pristopa in zanje v času prepovedi ali omejevanja dogodkov poiskali projekte, kjer so se lahko razvijali dalje. Zelo nam je bilo pomembno, da se ne poslovimo od sodelavcev, s katerimi že leta ustvarjamo skupne zgodbe in ponosna sem, da smo z ekipo poiskali poti in ohranili vsa delovna mesta.

Kar pa zadeva Kurzschluss, nam je bilo v času povečanega števila hospitalizacij in obremenitve našega zdravstvenega sistema pomembno predvsem to, da prispeva tam, kjer lahko. Zato smo mladim in mladim po srcu namesto žuganja omogočili varno povezovanje z glasbo s pomočjo novih medijev. Kurzschlussova glasbena doživetja smo namreč preselili v slovenske domove. V okviru iniciative #žuramdoma smo na Facebookovi strani začeli z brezplačnimi virtualnimi zabavami, ki so ljubiteljem elektronike omogočale varno druženje na daljavo. Za prvo virtualno druženje, na katerega se je priklopilo skoraj pet tisoč tehno navdušencev, je poskrbel uspešni slovenski didžej in producent v svetu Uroš Umek, nato pa so se zvrstili še vsi domači didžeji, ki so bili stalni gostje v Kurzschlussu. Seveda je bilo vse to le začasna rešitev. Ko smo se letošnjega novembra ponovno zbrali skupaj, so bili adrenalin, ekstaza, izjemna energija in drugi občutki, ki so se sproščali ob tem, ko smo se lahko družili v živo, tisti, ki so nam dali zagon za leto 2023. Resnično smo pogrešali Kurzschluss v živo in vse naše goste. Tako lahko z gotovostjo trdim, da izkušnja na daljavo nikoli ne bo nadomestila izkušnje v živo. Prav vsakemu našemu gostu želimo pričarati najboljšo izkušnjo, ki jo lahko ponudimo. Kot organizacija čutimo kolektivno odgovornost za razvoj glasbene in dogodkovne scene, zato poskušamo izkušnjo, ki jo nudimo, vsako leto nadgrajevati in podpirati projekte, s katerimi lahko stkemo vezi z okoljem, v katerem živimo.

Kako ste blagovno znamko Kurzschluss v tem času ohranjali v zavesti ljudi? Žal se pregovor »daleč od oči, daleč od srca« prepogosto uresniči tudi, ko gre za blagovne znamke, ki prenehajo opozarjati nase.

Kot ugotavljamo, so nas projekti, kot je že omenjeni #žuramdoma, pojavnost na družbenih omrežjih z vsemi video- in fotoutrinki, ki smo jih delili s sledilci, pa seveda tudi spomini na Kurzschlussove koncerte ohranjali v srcih naših gostov. To se je še posebej odrazilo letos, ko smo ob najavi Kurzschlussa skoraj 4000 vstopnic razprodali v zgolj treh tednih. Za najavo smo prvič v zgodovini Kurzschlussa uporabljali le lastne kanale, v oglaševanje pa vložili praktično nič. Moč znamke Kurzschluss je po naših ugotovitvah izjemna, obiskovalci nam verjamejo in si želijo Kurzschlussovih zabav. To dokazuje tudi dejstvo, da smo letos za približno 30 odstotkov zvišali cene vstopnic, pa za obiskovalce to ni bil problem. Prav to je namreč velika težava entertainmenta v Sloveniji – cene vstopnic so do dvakrat cenejše kot v tujini za iste nastopajoče.

Po mojem mnenju je tako blagovna znamka Kurzschluss sinonim za slovensko klubsko sceno že od leta 2013. V tem času smo v Slovenijo pripeljali krepko več kot 50 glasbenih velikanov, ki so v trans spravili že več kot 200.000 obiskovalcev. Te blagovne znamke in teh glasbenih doživetij glasbeni navdušenci ne morejo kar izbrisati iz zavesti.

Od kod sicer začetna ideja za Kurzschluss? Po čem ste se s koncerti pod tem imenom želeli razlikovati od drugih glasbenih dogodkov?

Zgodbo smo začeli pisati pred približno petnajstimi leti z organizacijo večjih glasbenih dogodkov in festivalov za slovenske in tuje blagovne znamke. Spomnite se velikih formatov zabav v Stožicah pod imenom Red party, kjer smo gostili Davida Guetto, Tiesta, Calvina Harrisa, Axwella, Afrojacka in druge – te zabave so bile pravzaprav predhodnice Kurzschlussa. Zaznali smo, da Slovenija potrebuje raznolika in pogostejša glasbena doživetja, ki bodo omogočala podporo razvoju glasbene in vzdrževanju družabne scene v našem prostoru. Tako smo zasnovali koncept pop-up kluba, ki ni sledil pravilom tedanjega nočnega življenja in je bil zaradi neobičajnih lokacij, načina obratovanja in programske sheme umeščen v »underground« kliko. Nadeli smo mu ime Kurzschluss, kar se nam je zdela genialna ideja, saj gre za najbolj urbani kratek stik, ki se zgodi v centru Ljubljane, v neobičajnem prostoru ter ponuja najboljšo zabavo in glasbeno doživetje v mestu. Razlikovalna prednost Kurzschlussa pred drugimi dogodki v Sloveniji je tudi to, da ponujamo »clubbing« – torej zakup VIP-miz in strežno osebje, ki te postreže pri mizi, tako kot to lahko doživite v najboljših klubih po svetu. Tako je klub privlačen tudi za starejše goste, ne samo za izjemno mlado ciljno skupino. Čeprav njegovo poslanstvo ostaja enako še danes, pa Kurzschluss po obsegu in frekvenci odrašča.

Na samem začetku, torej leta 2013, smo si zadali zelo težko nalogo. Zadnjih 14 dni v decembru – torej v obdobju, ko se ljudje najraje družijo – smo obiskovalcem vsak večer ponudili nov in pester program z različnimi glasbenimi izvajalci. Teh 14 dni je bilo, čeprav izredno uspešnih, za ekipo izjemno utrujajočih, zato smo se odločili, da koncept dogodka spremenimo. Iz strnjenega programa, ki se izvede le enkrat letno, smo ga preobrazili v niz dogodkov, ki se prižigajo večkrat letno. Tako nam je v zadnjih sedmih letih uspelo zgraditi blagovno znamko z visoko stopnjo pripadnosti, zaradi česar smo kmalu prerasli prvotno kapaciteto, lokacijo v garaži Slovenijalesa za Bežigradom, in začeli iskati alternative. Ker nam je ta geolokacija Ljubljane dobro poznana in ker smo želeli ostati na razdalji, ki bi obiskovalcem iz središča mesta omogočala lažji dostop tudi brez prevoznih sredstev, smo ostali na Gospodarskem razstavišču. Začeli smo v manjših dvoranah, nato smo zasedli dve največji dvorani Gospodarskega razstavišča, s čimer je Kurzschluss prerasel v enega od največjih klubskih dogodkov v Sloveniji, ki ga letno obišče več kot 50 tisoč ljudi. To je po obsegu še enkrat toliko, kot je obiskovalcev svetovnega pokala v smučarskih skokih v Planici, kar nas uvršča med največje dogodke v Sloveniji. Prižiga se torej večkrat letno, pretežno v drugi polovici koledarskega leta, raste pa ne zgolj po obsegu, ampak tudi po številu produktov, ki jih ponuja – Kurzschluss s končnico LIVE označuje koncertne edicije, ROOFTOP edicije z intimnejšimi prizorišči nad Ljubljano, Kurzschluss pa priključujemo tudi izbranim dogodkom, kot je bila na primer konferenca medijskih trendov SEMPL, kjer v prilagojenem formatu prav tako izvajamo naše prepoznavne šove.

Kar nekaj blagovnih znamk v tujini že organizira dogodke v virtualnem okolju. Ali si lahko kmalu obetamo tudi Kurzschluss v metavesolju?

Kurzschluss kot blagovna znamka je postal resna eniteta ne samo v Sloveniji, temveč tudi v regiji. To dokazuje tudi dejstvo, da nas pogosto nagovarjajo h gostovanju največjih glasbenih imen, vendar nam tega lokacijske omejitve v Sloveniji za zdaj niso omogočale. Vabijo nas tudi v tujino, pa za zdaj še ostajamo zvesti naši izvirni viziji – sledimo svetovnim smernicam, vedno gostimo najboljše nastopajoče, v Slovenijo poskušamo vnesti svež veter in podpiramo mlade talente. Če je pot naprej metavesolje, zakaj ne? Sama sem morda malce tradicionalna in iskreno rečeno težko verjamem, da bi živo izkušnjo, druženje, objeme in veselje na zabavi dolgo v noč lahko prenesli v virtualni svet.

ula2

Kakšna pa je sicer povezava med Kurzschlussom, podjetjem za organizacijo dogodkov Black Pony, ki ga vodite, in Pristopom?

Skupina Pristop v svojem vesolju gosti tudi družbo Black Pony, ki je solastnik in organizator Kurzschlussa. Pristopova prednost in posebnost je v tem, da na enem mestu združujemo strokovnjake z različnih področij, ki s svojim znanjem in izkušnjami ponujajo širok nabor storitev in komunikacijskih rešitev. Vsakega novega podviga se lotimo s predhodno analizo trga, ki nam omogoča vzpostavitev primernih strategij, taktik in kanalov, s katerimi učinkovito dosežemo našo ciljno skupino. V zadnjih letih smo zbrali veliko podatkov, ki smo jih s pomočjo analitičnih procesov preoblikovali v pomembne informacije, ki nam omogočajo sprejemanje smotrnih poslovnih odločitev. Zastavljene prodajne cilje pa dosegamo in presegamo s pomočjo premišljene kombinacije digitalnega in vsebinskega marketinga, odnosov z javnostmi in promocijskih korakov. Torej, Kurzschlussa se lotevamo kot prave poslovne operacije; to ni neka sporadična druščina, ki organizira zabave, ker so nam pač fine. To je poslovni načrt, ki ga dosegamo z mikro kalibriranimi cilji.

Naj ponovno poudarim, da je uspeh v entertainmentu izredno težko doseči; moraš biti resnično vrhunski, da ti uspe. Pristop je za Črni poni »raketni pogon«, saj imamo znotraj podjetja vse, kar potrebuje dober promotor. Imamo najboljšo marketinško, organizacijsko in produkcijsko ekipo, zaradi česar lahko trdim, da smo boljši in hitrejši od drugih, ki za omenjene storitve iščejo pomoč na trgu. Kurzschluss oziroma Črni poni brez predhodnih referenc Red partyja, kot velikega formata entertainment dogodka, ne bi mogel pridobiti takšnih nastopajočih. Naj podam primer: Boris Brejcha je trenutno eden od največjih artistov, kar si ga lahko zamislite v tehno svetu, a ga v regiji lahko bookira samo Kurzschluss.

Vaša poslovna pot je sicer že od samega začetka neločljivo povezana s Pristopom. Kako vas je zaneslo nanj?

Pravzaprav sem želela študirati medicino, ne pa komunikologijo in novinarstvo. Pa me je pot zanesla na Fakulteto za družbene vede, kar je bil zame precejšen šok. V prvem in drugem letniku mi sploh ni bilo jasno, kaj študiram; imeli smo dvanajst različnih predmetov, brez neke jasne vizije. To so bili časi, ko še nismo imeli na voljo »prijatelja« Googla, še elektronska pošta na Hotmailu se je komaj začela vzpostavljati. Torej nisi imel vsega na dlani, da bi lahko raziskoval, kaj ti posamezen študij sploh omogoča. Pri študiju komunikologije pa je bilo takrat pred nami le nekaj generacij, tako da niti ni bilo pristne izkušnje v okolju, ki bi ti lahko potrdila, kaj bo sploh tvoje delo, ko boš končal študij.

V pravi maniri vestnega študenta sem nenehno spraševala naše profesorje, kaj je to PR-članek, kaj dela piarovec, kakšna je sploh naša prihodnost. Nisem dobila jasnega odgovora, vedno so me usmerjali na pregled časopisov in mi svetovali, naj si poiščem literaturo, dokler se nisem na začetku drugega letnika fakultete odločila, da v praksi raziščem, kaj to pomeni. Pregledala sem vse agencije, ki so se s tem ukvarjale – takrat jih je bila resnično le peščica – in izbrala Pristop kot ultimativnega zmagovalca na svojem seznamu želja. Poslala sem prošnjo za službo, ne da bi imeli razpis. Nihče se ni javil skoraj 14 dni, če ne celo več, zato sem klicala na recepcijo, ali je običajno, da ne odgovarjajo na sporočila. Morda jim je bilo zato malce nerodno, a moja vztrajnost se je očitno izplačala, saj sem dobila službo kot asistentka za odnose z javnostmi. Vse ostalo pa je zgodovina (smeh).

V svoji karieri sem delala prav vse, kar je povezano z marketingom. Odnosi z javnostmi so bili moja prva ljubezen, sploh krizno komuniciranje, za katero sem se specializirala in imela priložnost sodelovati z najboljšimi naročniki v Sloveniji in tujini.  Z leti sem dodajala še druga področja, tako da lahko danes rečem, da sem dejansko sedela in delala v vseh oddelkih skupine Pristop, zaradi česar tudi lahko pokrivam 360-stopinsko komuniciranje in svetovanje.

Na Pristopu sem tako že več kot dvajset let, niti ne vem natanko koliko, a mi je še danes vsak dan, zjutraj, ko grem v službo, izjemno fino. Prav srečna sem, da grem lahko v službo, da bom videla sodelavce, ki jih imam za drugo družino, in da bomo ustvarjali za naše naročnike in jim svetovali – večina jih je z nami že več kot petnajst let. Pa če to ni sanjska služba, ne vem, kaj bi lahko bila drugega? (smeh)

V vseh teh letih, odkar ste na Pristopu, ste torej imeli različne vloge, zdaj pa ste partnerica in izvršna direktorica za kakovost in upravljanje naročnikov. Kako je prišlo do tega, da imate tudi partnerski delež v Pristopu?

Ideja, ki jo zadnjih deset let – v novi formaciji partnerjev – gojimo na Pristopu, je, da ne gre za hierarhično organizacijo, ampak ekipno delo. Partnerski delež odseva predanost ekipi, sposobnost dodajati konkurenčne prednosti, ustvarjanje presežkov, tako vsebinskih kot tudi finančnih, in vodenje, tako interne ekipe kot tudi naročnikov. Vrata so odprta za vse, ki se izkažejo na vseh področjih; sama to na Pristopu dajem dnevno že dvajset let.

Ko sem prišla na Pristop, sicer ni bilo tako. A niti nisem ostala na Pristopu, da bi nekoč postala partnerica, direktorica. Nikoli se nisem obremenjevala z nazivi, vse, kar mi je kaj pomenilo, je bila vsebina dela, to, da je okolje motivacijsko, da se učim in razvijam, da lahko spreminjam smer svoje kariere in dodajam nove kompetence. Pristop me je pri tem vedno podpiral in mi omogočil razvoj najbolj norih oziroma tveganih idej, kot je na primer entertainment.

Moram pa poudariti, da ti ni v življenju nič podarjeno. Ni zastonj kosila. Torej, toliko kot vložiš, tudi dobiš. Seveda pa s pametjo! Svoje sodelavce vseskozi učim in spodbujam, da ob napornem mentalnem delu ne smejo zanemariti fizičnega telesa. Moramo se torej poukvarjati s tem, da krepimo kompetence za večanje odpornosti na nepredvidljive dogodke v življenju in pridobivamo spretnosti, ki nam pomagajo izboljšati psihofizično kondicijo. Vedno sem imela odprto držo, bila sem raziskovalno naravnana, poglabljala sem strokovnost, bila podjetna, vztrajna, pripravljena prevzeti odgovornost za podjetje in odgovornost zase.

Veliko govorimo ukrepih, ki jih izvajamo na delovnih mestih zato, da bi zaposlene spodbujali k zdravemu načinu življenja, včasih pa še premalo o tem, da so za naše duševno zdravje odgovorni predvsem medosebni odnosi in vzorci delovanja, s katerimi krmarimo čez življenje. Naše življenje je polno izzivov in človek, ki ni pripravljen na osebni in čustveni razvoj, bo težko vodja. Za takšne stvari so pomembne kompetence, ki niso zgolj strokovne. Bolj kot se premikamo k vlogi vodje, bolj je namreč pomembna čustvena zrelost. Do nje pa pridemo tudi tako, da krepimo samozavedanje in poznamo svoje sprožilce, gradimo zdravo samopodobo, smo dovolj radovedni, da si upamo vstopati v svet drugih in tudi na takšen način pristopamo k pogovoru v konfliktnih situacijah.

To pa ne pomeni, da so bili v moji več kot dvajsetletni karieri samo vzponi; bilo je tudi veliko padcev in neuspehov. Pa vendar je bilo tudi neskončno veliko lepega. Vse moje odločitve so bile osnovane na tem, da si nečesa želim, in ne na strahovih, kaj bo, če ne upravičim zaupanja, ali koga bom razočarala. To je po mojem mnenju tudi edina pot do cilja.

Skupino Pristop vodi Primož Pusar, ki je tudi vaš zasebni partner. Kako združujete poslovno in osebno življenje? Vam v prostem času uspe ne razmišljati o službi in se o tem s partnerjem tudi ne pogovarjati?

Primož vodi skupino, jaz pa bolj kot ne Pristop oziroma njegov agencijski del. Najini dnevi so izjemno naporni, sploh ker imava dva mala otroka, s katerima si želiva preživeti veliko časa. Torej sva »natempirana« na delovnike, ki so zelo učinkoviti, doma pa ni prav veliko časa za sistematično pregovarjanje tem o Pristopu. Če je kdaj kaj pomembnega, se že pomeniva, drugače pa sva zelo istomisleča in se odločava praktično enako, četudi sploh ne spregovoriva o določeni temi. Sodelavci se velikokrat hecajo, da je to nemogoče in da se zagotovo cele noči pogovarjava samo o Pristopu … Haha, ko bi le vedeli! (smeh).

Pristop je v 25-ih letih svojega obstoja prešel različna razvojna obdobja. Sprva je bil agencija za odnose z javnostmi, nato se je razširil še na področje oglaševanja in tržnega komuniciranja. Kako bi opredelili, kaj je danes Pristop?

Pristop je partner za rast in razvoj naših naročnikov, poganja nastop organizacij, produktov, storitev na trgu. Od razumevanja političnega in poslovnega okolja, zaradi česar nas za partnerje izbirajo največji finančni investitorji v regiji, preko analiziranja organizacij in njihovega trženjskega položaja, kjer mednarodnim korporacijam in vodilnim domačim podjetjem pomagamo optimizirati delovanje, do izvedbe vseh komunikacijskih aktivnosti, v vseh oblikah, kjer koli in kadar koli.

Mislim, da je osrednja diferenciacija Pristopa danes v primerjavi pred desetimi leti, da smo po strokovni plati naredili kvantni skok, pa ne samo za slovenske razmere, kar je izjemen ustroj. Zaposlujemo najboljše strokovnjake za vse panoge na področju marketinga, komunikacije in tehnološkega razvoja, gradimo multidisciplinarne projektne ekipe, ki se posvečajo naročniku in postanejo njegova podaljšana roka, del njihove ekipe. Do naročnikov čutimo visoko pripadnost, s tem pa tudi odgovornost, hkrati pa tudi čast in privilegij, da lahko tako tesno sodelujemo z njimi. Poleg tega imamo v Pristopovem vesolju zaposlenih več kot dvesto ljudi in smo s tega vidika izjemno hitri. V trenutnem času je »time to market« vse. Ko ugotoviš, kako hiter si lahko, če imaš v skupini vsa ta znanja, je to čista »droga«. Ne nazadnje pa naročnike razumemo kot partnerje, ki za nas niso le »plačilna lista«, temveč se vežemo na uspeh. Z njimi smo v dobrem in slabem. Odnos in znanje je vse, kar šteje v tem svetu. Naročniki zato ostajajo z nami na dolgi rok, ker vidijo, čutijo in vedo, da je to več kot samo pogodbeno sodelovanje na kratek rok.

V skupini Pristop so med drugim digitalna agencija Renderspace, medijska agencija Pristop Media in svetovalna družba Indigo Consulting. Ob koncu epidemije pred dobrim letom dni ste se preselili v nove skupne prostore v ljubljanski Situli, o čemer smo poročali tudi v MM-u. Kako deluje takšna ureditev, da ste vsa podjetja in kompetenčne centre pod eno streho? Je izpolnila vaša pričakovanja?

Če sem iskrena, sem bila največji zaviralec selitve prav sama. Kot asistentka na Pristopu, torej pred več kot dvajsetimi leti, sem pomagala organizirati selitev z »vasi« v mesto, na Trubarjevo ulico. Dvajset let sem sedela v isti pisarni, s prekrasnim pogledom na Ljubljanski grad in tovarno Rog. Človek se resnično naveže. Toda tiste prostore smo prerasli; dvajset let je vendarle dolga doba. Iskali smo prostore, ki bi nam omogočali pod isto streho združiti tako različne kulture – poslovno svetovanje, korporativno komuniciranje, kreativo, entertainment ..., torej deset kompetenčnih centrov. Situla je bila za nas vrhunski prostor – vse, kar smo želeli, v enem nadstropju, da je dovolj prostora za vse, industrijski slog s pridihom modernega interierja. Vrhunsko. Danes smo v teh prostorih leto in pol in počutimo se odlično, vse deluje, kot smo načrtovali. Tega ne bi zmogli brez vrhunskega arhitekturnega biroja Kosi in partnerji, ki so nas naštudirali in poslušali ter z nami soustvarjali prostor v najbolj oteženih razmerah covida-19.

Koliko zaposlenih torej zdaj združuje skupina Pristop in kako ste organizirani po posameznih oddelkih?

V skupini nas je zdaj že več kot 250, organizirani pa smo v deset kompetenčnih centrov, iz katerih v projektne skupine delegiramo posameznike za uspešno realizacijo projektov.

V desetih kompetenčnih centrih in podjetjih skupine Pristop nudimo 360-stopinjski pristop k reševanju poslovnih izzivov. Multidisciplinarne ekipe strokovnjakov s področja poslovnega svetovanja, korporativnega in tržnega komuniciranja ter digitalnega in izkustvenega marketinga naročnikove izzive naslavljajo celovito. Snujejo in uresničujejo rešitve, ki prinašajo odlične kratkoročne rezultate in dolgoročno konkurenčno prednost. Oblikovane za potrebe naročnika skozi podatkovno vodene pristope identificirajo poslovne izzive, odkrijejo neizkoriščene vire, zasnujejo kreativne rešitve in izvedejo predpisane aktivnosti.

Pred leti ste v skupini torej že vpeljali upravljanje dogodkov, marketinške odnose z javnostmi in organizacijo zabavnih prireditev za končne uporabnike, danes pa v skladu z integracijo skupine v enem oddelku oziroma centru povezujete ključne sestavne dele tržnih komunikacij – digitalnega komuniciranja in marketinga, vsebinskega marketinga, marketinških odnosov z javnostmi in izkustvenega marketinga ter dogodkov. Zakaj menite, da je dobro, da so vsa ta področja povezana in kako to deluje v praksi?

To je naš unikum na trgu – zmožnost, da izziv pogledamo celovito in da podjetje zato ne potrebuje štirih različnih specialistov, ki obravnavajo simptomatiko, ne da bi se medsebojno povezali in identificirali vzrok ter ga skupaj rešili na najbolj učinkovit način. V praksi to pomeni, da so projektne ali multidisciplinarne ekipe, ki jih oblikujemo za sodelovanje z določenim naročnikom, oblikovane za njegove potrebe in da jih sestavljajo člani različnih kompetenčnih centrov, torej osebe, ki imajo za to panogo in ta izziv potrebne kompetence in izkušnje. Ekipo strokovnjakov usmerja in povezuje direktor naročnika. Ključno vodilo je, da ekipe uporabljajo podatkovno vodene pristope in identificirajo poslovne izzive, odkrijejo neizkoriščene vire ter zasnujejo kreativne rešitve in izvedejo predpisane aktivnosti.

Sami vodite Pristop Entertainment, poleg tega pa tudi tržno komuniciranje. Sta vam tudi osebnostno ti področji najbližje? V čem najbolj uživate pri svojem delu?

Kot sem že omenila, sem na Pristopu več kot dvajset let, začela sem kot piarovka in nato dodajala vse vidike marketinga in poslovnega svetovanja. Naročniku lahko torej svetujem na vseh področjih, vsekakor pa vedno z najboljšo ekipo, ki poglablja strokovno področje, ki ga naročnik potrebuje.

Tržno komuniciranje je zame organsko; ko dobimo brief, se mi v glavi izriše celotna pot, to je že povsem avtomatizirano. Entertainment pa je moja ljubezen. Odraščala sem v teatru, saj je bila moja mami zaposlena v MGL, kjer sem že od ranega otroštva spremljala nastajanje predstav, inspiciente, kostumografe, scenografe, šepetalke … do marketinga in načrtovanja predstav. Predstave sem videla po večkrat, nekatere tudi desetkrat, tako da sem znala odlomke že na pamet. Mislim, da lahko rečem, da imam teater zapisan v genih. Zato mi je ustvarjanje dogodkov in entertainment šovov resnično srčno delo, za dušo. To navadno ustvarjam sama, pišem scenarije, dodelam scenografijo, kostumografijo in režiram, kar resnično obožujem.

Čeprav se vsak dan vračam na isto delovno mesto, rada raziskujem izven območja udobja. Verjamem, da je za pripravljenost na vratolomne spremembe pomembno vsakodnevno ogrevati poglede v različne smeri. Predvsem tiste nepredvidljive, ki običajno peljejo do najbolj inovativnih rešitev.

ula3

Ali zase menite, da ste rojena vodja? Ali pa ste se morali menedžerskih veščin priučiti skozi leta?

Vsi se učimo celo svoje življenje, nihče se ne rodi z vsem znanjem tega sveta. Mislim, da so redki rojeni vodje. Sama sem našla slog vodenja z zgledom. Sistematičnost, organiziranost, vztrajnost in doslednost so mi bile dane, marsikaterih veščin pa sem se priučila skozi leta interakcij s sodelavci in naročniki. Menim tudi, da je vsaka organizacija dinamična, in če jo želiš uspešno voditi in upravljati, se moraš tem spremembam prilagajati tudi sam. Kot je rekel Heraklit, nikoli ne stopiš v isto reko dvakrat, ker ne bo ista ne reka, ne ti.

Ko se pogovarjam s strokovnjaki za menedžment, so enotnega mnenja, da novi časi zahtevajo nove, drugačne vodje, ki bodo zaposlenim v podporo, jih spodbujali pri njihovi profesionalni in osebni rasti ter se znali postaviti v njihove čevlje. Kaj pa je vam najpomembnejše pri vodenju? Kako zagotavljate, da so zaposleni pri vas zadovoljni in si ne želijo drugam? Kako jih motivirate?

Drži, današnje razmere na trgu dela so precej drugačne, posledično pa tudi pričakovanja zaposlenih. Menim, da so ključni elementi motivacije zaposlenih kompatibilen sistem vrednot, skupen cilj, ki ni enostavno dosegljiv, a hkrati ni nemogoč, in razumevanje, da vsak med nami živi življenje tudi izven službe; da se nam dogajajo stvari, ki vplivajo na kakovost našega dela, in da nihče ni ves čas v optimalni formi. Predvsem pa je pomembno medsebojno spoštovanje, ki prinaša večje razumevanje in fleksibilnost pri delovanju ekipe, ter jasno prevzemanje odgovornosti. Tega žal v Sloveniji izdatno primanjkuje. 

Menim tudi, da je skrb za sistematičen razvoj in rast zaposlenih eden od ključnih stebrov Pristopove kulture, ki mu posvečamo veliko pozornosti in ga jemljemo z največjo mero odgovornosti. Monitoring zaposlenega od začetka skozi kariero je ključen, saj mu s kalibracijo osebnih in poslovnih ciljev lahko »doziraš« tudi motivacijo. Seveda pa so tu še sistem mentorstev, izobraževanj in teambuildingov ter vsakdanja zabava pri ustvarjanju projektov (smeh).

Za Pristop so zaposleni najpomembnejši, česar se sami dobro zavedajo. Ogromno vlagamo v to, da se ukvarjamo z njimi. Najboljši merilec tega je, da včasih Pristopovi zaposleni našo »normalnost« preslikajo tudi na druge zaposlovalce, pa potem kaj hitro ugotovijo, da tam ni tako – povratniki med zaposlenimi so najboljši dokaz, da smo čustveno inteligentno podjetje.

Pristop je od nekdaj veljal za valilnico perspektivnih kadrov na področju odnosov z javnostmi in oglaševanja in številni nekdanji zaposleni danes zasedajo vodilne marketinške-komunikacijske položaje v podjetjih. Je danes še tako?

Seveda je, nemalokrat se nam zgodi, da nam konkurenčna podjetja ali pa naročniki »kupujejo« kadre, saj je Pristopova referenca zagotovilo za znanje, strokovnost in vrhunske izkušnje. Navadno so naši ljudje »plug and play«, nemudoma prevzamejo vse nove odgovornosti na novih delovnih mestih in upravičijo vsa pričakovanja novega zaposlovalca. Torej verjetno delamo dobro in razvijamo ljudi v najboljše strokovnjake na trgu.

Seveda je to za nas tudi izjemno naporno, sploh v zadnjih dveh ali treh letih življenja s covidom, ko je na trgu kadrov več povpraševanja kot ponudbe. Vendar v skupini Pristop veliko vlagamo v razvoj kadrov, poslušamo želje naših sodelavcev, katere kompetence želijo razviti in jih pri tem spodbujamo.

S kako veliko fluktuacijo se sicer soočate?

Rekla bi, da je fluktuacija normalna, veliko nižja kot pred petnajstimi leti, kot je to običajno v vseh podjetjih. Ker smo izjemno razvojno naravnani, je višja kot v okoljih, ki ponujajo morebiti manj izzivov, ampak povprečna za bolj dinamična okolja. Višja je tudi pri začetnikih oziroma v prvem letu, nizka pa pri sodelavcih, ki osvojijo raven samostojnosti oziroma se po nekaj letih razvijejo v strokovnjake in samostojne svetovalce. Ponujamo pa zaposlenim možnost osebnega in poslovnega razvoja, izstopajoče posameznike nagradimo, predvsem pa stremimo k temu, da vsi skupaj z vsemi znanji najbolje svetujemo svojim naročnikom. Kot svojo največjo primerjalno prednost pred drugimi okolji pa razumemo predvsem možnost rotacije znotraj različnih strokovnih področij in s tem odkrivanje svojih morda še neraziskanih potencialov.

Svet oglaševanja se zaradi tehnologije močno spreminja, spreminjajo se tudi pričakovanja naročnikov do agencij. Na Pristopu ste že pred več kot desetletjem začeli poudarjati svojo svetovalno vlogo in ne toliko izvedbeno. Menite, da vas vaši naročniki danes v največji meri že dojemajo kot partnerja, ki jim svetuje pri različnih marketinških rešitvah?

Absolutno. Kot sem že omenila, nas večina naročnikov vidi kot partnerje za rast in razvoj, ne zgolj na marketinškem področju, temveč na vseh stebrih korporativnega upravljanja. Naročnikom smo v oporo tudi pri razvoju in osmišljanju novih storitev in produktov ter iskanju poslovnih sinergij. Prepoznavajo nas kot partnerje, ki resnično razumejo njihove poslovne izzive ter jim pomagajo najti najustreznejšo rešitev, ki bo zagotovila njihovo dolgoročno uspešnost. Seveda pa poskrbimo tudi za izvedbeni del predlaganih rešitev. Veseli me, da v našem portfelju pozdravljamo vedno več novih globalnih naročnikov, ki so prepoznali naš način dela in nas spodbujajo tudi pri pokrivanju več trgov. 

Skupina združuje najboljše strokovnjake iz številnih področij, zato je naša največja dodana vrednost predvsem na področju analiz, poslovnih strategij, komunikacijskih strategij, kreativnih konceptov in seveda izjemno hitrega nastopa na trgu.

Hitremu tehnološkemu razvoju pa težko sledi tudi bazen razpoložljivih kadrov, kar ste že omenili. Številna podjetja se soočajo z velikim pomanjkanjem predvsem tehnološko podkovanih strokovnjakov. Kako pri vas rešujete to problematiko?

Pristop je še vedno skupina, v kateri si mladi želijo delati, kjer želijo začeti svojo poslovno pot, saj smo znani po raznolikem delu ter skrbnem mentorstvu in razvoju. Pomembno je, da smo skupina Pristop več kot zgolj sodelavci, ki si delimo projekte, se vsakodnevno srečujemo na sestankih in skupaj hodimo na kosilo. Skupaj se spodbujamo in rastemo tudi leta po tem, ko smo v višino že prenehali. Pri tem razvijamo način razmišljanja, ki v ospredje postavlja znanje in z njim pridobljene izkušnje, odprtost, spoštovanje, zaupanje ter pozitiven pogled na svet in ljudi.

Naša raznolikost je naša prednost, zato gradimo okolje, kjer iščemo najboljše v vsakem posamezniku in te lastnosti tudi krepimo; zaposlene spodbujamo, da vsak najde tisto, v čemer je najboljši ali pa bo to še postal. Osredotočamo se na prednosti in tako izkoriščamo širok razpon različnih znanj in osebnostnih profilov. Učimo se na napakah in kritiko dajemo in sprejemamo s hvaležnostjo, da se lahko nenehno učimo.

Spodbujamo strastne hobije posameznikov, običajne in neobičajne spretnosti, zaradi katerih smo zanimivi in edinstveni. Strast je nalezljiva in verjamemo, da so zadovoljni posamezniki najboljši sodelavci in najbolj inovativni ustvarjalci. S strastjo hodita z roko v roki vztrajnost in zadovoljstvo ob doseženih ciljih. Najbolj pomembno je, da se vsak počuti kar se da samosvoj.

K problematiki, ki jo omenjate, smo letos pristopili še na drugačen način. V novembru nas je sedem agencij organiziralo prvi dan odprtih vrat slovenskih agencij (DOSA). Odziv mladih je bil izjemen in dogodek bo postal stalnica na slovenskih tleh. Vsi vpleteni se strinjamo, da se nam ni treba bati za nabor kadrov.

Včasih je Pristop – vsaj tako se je zdelo – načrtno gradil osebne znamke mladih kreativcev. V mislih imam v prvi vrsti Aljošo Bagolo, ki je sicer tudi sam močno pripomogel k temu, da je postal »brend«. Danes pa se zdi, da kreativci niso več tako v ospredju. Kako pomembno se vam še zdi, da Pristop promovirate preko svojih ljudi?

Osebno verjamem v moč ekipe. Če izhajam iz entertainmenta, kjer ni možnosti popravnega izpita, imaš en večer, kjer moraš narediti vse popolno, »jutri« ne moreš ponoviti istega koncerta, ker luči niso delale ali nisi povedal pravega besedila, zato je vse na tem, kako zgradiš in upravljaš ekipo. In Pristop je ekipa. Tovrstnega izpostavljanja, kot ga omenjate, sicer ne vidim kot enosmerno cesto, saj je odvisno tudi od posameznika. Nekateri moji izjemni sodelavci se enostavno ne želijo izpostavljati in to njihovo željo kot organizacija spoštujemo, medtem ko si drugi tega želijo in s tem nimamo težav. Načeloma pa gradimo močno ekipo, ker verjamemo, da je to v teh prepišnih časih največja vrednota, ki jo organizacija lahko ima. Ekipo pa seveda zgradiš s krasnimi posamezniki, ki imajo ljubezen do ljudi in strokovne temelje, da jih lahko usmerjajo. Pristopovo kreativo tako na primer zadnja tri leta vodi izjemna izvršna kreativna direktorica Mirka Modrinić, ki je postala del družine v prvem letu covida in skrbi za kreativo z dušo in telesom. Matija Kocbek vodi največji oblikovalski oddelek v državi, saj zaposlujemo skoraj 25 oblikovalcev, Žiga Gliha kot direktor projektov in moja desna roka je izjemen svetovalec na področju tržnega komuniciranja, hkrati pa eden od naših najbolj empatičnih voditeljev, Meta Celestina kot vodja vsebinskega marketinga je v zadnjih dveh letih naredila velik preobrat na tem področju, Katja Grgić, vodja stebra svetovanja na področju strateškega upravljanja s kadri, pa razvija nove storitve s področja razvoja zaposlenih in organizacijske kulture, ki jih že uspešno ponujamo na tržišču. Naštevam lahko do jutri, prav vsakega posameznika na Pristopu poznam in ga spremljam. Resnično sem hvaležna za takšno ekipo.

Aktivni ste tudi na področju mode, pred leti ste sodelovali pri pripravi Mercedes-Benzovega tedna mode, med vašimi novejšimi naročniki pa je tudi H&M. Ali moda dopušča več kreativnosti kot pa na primer prehrambene blagovne znamke?

Nobena panoga nima takšnih omejitev, da bi to lahko uporabili kot izgovor za pomanjkanje kreativnih idej ali kot razlog, da ustvarjamo povprečne kreativne izdelke. V to iskreno verjamem. Iskreno verjamem, da v vsaki panogi najdeš zanimive iskrice, ljudi, izdelke, o katerih nato stkeš zgodbo.

Sama ustvarjam za najrazličnejše naročnike od Telekoma Slovenije, ki je naš spremljevalec vrsto let in smo zanj razvili najsodobnejše marketinške koncepte, Truhome, humanitarne platforme moje drage prijateljice Ane Lukner, ki bo spremenila svet, dm drogerie markta, ki je izrazito podatkovno in prodajno naravnan, Gorenja, ki ga ponovno pozdravljamo v svojem objemu, Delamarisa do H&M, Ikee in drugih. Bolj kot so različni, bolj je zanimivo. V moji glavi se prepletajo zelo različne ravni.

Tudi osebno vam moda veliko pomeni, kot lahko opazimo, saj ste vedno izbrano oblečeni. Največkrat vas lahko opazimo v črni in beli barvi. Katere modne znamke so vam najbližje? Se med njimi najdejo tudi slovenski modni oblikovalci – in kateri?

Rada spremljam modne smernice, zgodovino in razvoj modnih znamk, izjemno privlačni so mi tudi interierji ali pa vrtovi, torej vse, kjer so filigransko natančne izvedbe, kjer gre za pravo artizansko mojstrstvo, podprto s popolno zgodbo. Nisem impulzivna nakupovalka, skozi leta sem razvila svoj slog, ki mu poskušam biti zvesta, čeprav priznam, da me včasih zanese v kakšen trend, ki ga pozneje prepoznam za nelastnega in ga opustim. Pri znamkah nisem omejena, kombiniram visoko modo z vsakdanjimi kosi, vsekakor pa posebno mesto v mojem srcu nosijo tudi slovenski oblikovalci, s katerimi smo sodelovali na Mercedes-Benzovem tednu mode, kot so Alenka Globočnik Akultura, Cliche, Marjeta Grošelj in drugi.

Pravite, da obožujete adrenalin. Ali to pomeni, da se dobro znajdete tudi v stresnih trenutkih? Kako se soočate s kriznimi situacijami?

Gre predvsem za poslovni adrenalin. V športu sem sicer izjemno aktivna, ampak me ne boste srečali na kolesu po bregu navzdol ali na ziplinu, saj bi me kar pobralo od groze (smeh).

V poslu pa lahko stres dobro obvladam in sem stalno na »ziplinu«, adrenalin me spravi v dobro formo, najboljše reči ustvarim prav takrat.

Zanašam se na analitičen pristop, s katerim poskusim strukturirati izziv, ga razdrobiti na manjše elemente, ki jih je mogoče reševati in obvladati. Na ta način pridem do načrta, ki mi tlakuje pot do cilja. Verjamem, da so struktura, jasen načrt, ekipa, zaupanje vase in v druge tisti elementi, s katerimi je mogoče premagati marsikateri izziv, ki se zdi sprva nerešljiv. 

V vseh segmentih svojega življenja sem izredno aktivna, skrbim za svoje psihofizično zdravje in posledično stresnih situacij niti ne vidim kot stresne, ampak kot izzive. Včasih kakšno stvar prespim in naslednji dan vidim sliko bolj jasno in rešitev na obzorju.

Veliko sogovornikov, s katerimi se pogovarjamo za MM, z negotovostjo zre v leto 2023, saj gospodarske napovedi niso ravno najboljše. Ste sami po naravi bolj optimistično naravnani ali pa ste raje previdnejši, ko se soočate z nepredvidljivostjo poslovnega okolja?

Pri razmišljanju o prihodnosti poskušam loviti ravnotežje med vztrajnim optimizmom in pričakovanjem vesoljnega potopa. Sama menim, da bosta vsaj naslednji dve leti zelo zahtevni, tako z vidika cenovnih pritiskov kot tudi upadanja naložbenih aktivnosti zaradi visokih obrestnih mer. V vsakih razmerah pa so za tako razvejano in vrhunsko usposobljeno ekipo strokovnjakov, kot jo imamo na Pristopu, tudi priložnosti, čeprav je potrebno malo več iznajdljivosti, ko se začne »glasba upočasnjevati«. 

Že zadnja dva, tri leta niso bila preprosta. Zato sem še toliko bolj ponosna, da smo se tako uspešno spopadli s pandemijo in poiskali nove poti. (Za)upanja v prihodnost mi tako ne manjka. Kar koli nas čaka, verjamem, da imamo najboljše ljudi in dovolj znanja, da se spopademo z izzivi, ki nas čakajo.

Načrte za leto 2022 smo v skupini Pristop, desetih kompetenčnih centrih in podjetjih, zastavili ambiciozno, kot vsako leto. Poslovanje v letu 2022 je bilo v skladu z zastavljenimi cilji, na določenih področjih smo naredili preboje, ki si jih pred letom dni niti nismo predstavljali. Z našim 360-stopinjskim pristopom izzive naročnikov naslavljamo celovito in nudimo podporo na vseh poslovnih področjih. Svoje delo smo uspešno prenesli v nove poslovne prostore, ki ekipi ponujajo več skupnih prostorov za srečavanja in interakcije. Z našim pristopom se leta 2023 ne bojimo.

Naj skleneva pogovor z vašim pogledom v čarobno kroglo (smeh). Kakšna je vaša vizija Pristopa za naslednje desetletje?

V naslednjih desetih letih želimo s Pristopom prestopiti v naslednjo fazo naše evolucije. Želimo prevzeti odgovornost in partnersko sodelovati pri lansiranju produktov in storitev, vzpostaviti partnerski odnos z naročniki in lastniško sodelovati pri investicijskih projektih, ki jih podpiramo in v nekaterih primerih vodimo; želimo uporabiti celoten nabor naših znanj in sodelovati pri kvantni rasti mladih podjetij, jim pomagati pri iskanju kapitalskih virov, jih predstavljati pomembnim igralcem s finančnih trgov, s katerimi smo razvili partnerski odnos. Želimo izkoristiti vrhunske poslovno analitične sposobnosti ekipe za identificiranje novih priložnosti. Čez deset let bo Pristop še boljši in še uspešnejši.

Menite, da boste čez deset let še vedno del njegovega »vesolja«? Si sicer lahko predstavljate, da bi lahko delali še kaj drugega, kot to, kar zdaj delate s takšno strastjo?

Zagotovo bom še na Pristopu, midva sva eno (smeh). Vsekakor pa ne bom v isti vlogi, predstavljam si, da bom bolj umaknjena v ozadje in bom imela mentorsko vlogo pravega grey haira, senior partnerja. Pristopovi trenutni partnerji odpiramo prostor za mlajše, da vstopijo v lastništvo in prevzemajo izvršne vloge upravljanja celotnega sistema. Seveda počasi in previdno, pa vseeno strumno in s polnim srcem. Tranzicijo predvidevam v naslednjih petih do sedmih letih.

Kam me bo pot vodila zatem, pa trenutno še nimam ideje. Ko se malce opazujem, vidim, da me zanaša v naravo, v stik z zemljo in rastlinami, k vrtovom – prav te tudi v največji meri spremljam na Instagramu (smeh).

Članek je bil izvorno objavljen v tiskani reviji Marketing magazin, januar-februar 2023, #499-500. Revijo lahko naročite na info@marketingmagazin.si.

Intervju

Življenje z znaMMkami
20. 05. 2024

Rubrika Življenje z znaMMkami je ena najbolj branih v MM-u, zato jo objavljamo tudi na…

Najbolj me navdušujejo ideje in znamke, ki se znajdejo na TAM-TAM-ovem Plaktivatu.

Beatrice Cornacchia
18. 05. 2024

»Zame je marketing znanost, zato ima vse, kar počnemo, lokalno analizo, ozadje, vpogled,…

TAK kolektiv
11. 05. 2024

Matic Lenaršič, Jernej Koželj in Janžej Marinč so oblikovalci, združeni v TAK kolektiv.…

Od vedno, tudi pred prevlado trenda trajnosti, smo usmerjeni v najbolj kakovostne rešitve v dani situaciji, s kar se da dolgo življenjsko dobo.…

Naši avtorji