Litou
Intervju

»Oglaševalcem bomo še naprej nudili največjo vrednost za njihov denar«

S Stello Litou, ki je poleg vodenja CME Adria in RTL Hrvaška nedavno prevzela tudi mesto direktorice slovenske medijske hiše Pro Plus, smo se pogovarjali o njenih vodstvenih izzivih in načrtih za prihodnost.

Na mestu direktorja medijske hiše Pro Plus ste zamenjali Branka Čakarmiša, ki zdaj nastopa v vlogi strateškega svetovalca za ustvarjanje vsebin in poslovni razvoj podjetja. Kaj te spremembe v vodstveni strukturi pomenijo za vas osebno, saj ste hkrati tudi direktorica CME Adria in medijske hiše RTL Hrvaška? Kako tesno bosta s Čakarmišem še sodelovala v prihodnje?

Naj najprej poudarim, da gre za zelo konstruktiven način delovanja, saj vodenje dveh podjetij ne pomeni, da vse počnem sama. Moja naloga je, da poiščem odlične in sposobne ljudi, ki imajo izkušnje in znanje in ki jim lahko zaupamo, da bodo izvajali našo strategijo. Veseli nas, da imamo za obe podjetji, v Sloveniji in na Hrvaškem, vzpostavljene lokalne strategije, hkrati pa bomo te strategije združili v skupno regijsko strategijo. Osebno pa me zelo veseli, da je Branko (Čakarmiš, op. p.) zelo velik zaveznik pri uresničevanju naših strateških načrtov. Branka poznam že od leta 2015 in lahko trdim, da so njegove izkušnje in znanje na lokalni in regijski ravni brez primere. Zaupam njegovemu znanju in strasti do vsebin, poleg tega pa izjemno dobro in tesno sodelujeva. Pravzaprav imava podobno poklicno ozadje, saj sem se tudi sama ukvarjala z razvojem vsebin in televizijskih programov. Tudi razmišljava podobno in se dobro zavedava, kaj pomeni biti vodilni igralec v naši industriji. Za nas so namreč razvoj vsebin, njihova produkcija in strategija zelo pomembni, kot seveda tudi poslovni razvoj, pri čemer imam njegovo popolno podporo.

Največ mi pomeni, da imam na svoji vodstveni poti ob sebi prave ljudi. Ugotavljam, da sem se v zadnjih desetih letih, odkar delujem v različnih državah, vedno znala prilagoditi lokalnim trgom, kar je zame tudi osnova za udejanjanje moje vizije kot vodje.

Kje pa ste se ustalili zdaj, ko vodite tako hrvaški RTL kot tudi slovenski Pro Plus?

Decembra sem se preselila v Zagreb in v prvih šestih mesecih, odkar sem prevzela vodenje CME Adria, sem zaradi integracije RTL Hrvaška v skupino največ časa preživela tam. Zdaj pa se bolj osredotočam na Slovenijo, kjer ostajam štiri dni na teden. Naj pri tem dodam, da delujem v izjemnem okolju. Ekipa POP TV ima specifično lastnost, ki jo je zelo težko najti, in to je, da neusmiljeno stremijo k popolnosti. Ne zadovoljijo se s povprečnostjo, saj so resnično strastno predani svojemu delu. Kar delamo, si želimo narediti na najboljši možen način, s pozornostjo do podrobnosti in stremljenjem k odličnosti. Seveda ne za vsako ceno, temveč v skladu z vrednotami, ki jim sledimo kot skupina. Vse to me navdušuje vsak dan znova. Zelo rada delam z ljudmi, ki ti pokažejo, kako nekaj narediti še bolje. Nimam težave priznati, da ne vem vsega, še posebej ob prihodu v novo državo, na novo področje ali novo podjetje. Sem namreč zelo odprta za učenje in izobraževanje. Menim, da mi je prav zato skozi leta uspelo zelo dobro delovati v različnih državah, saj sem se na začetku vedno osredotočila na to, da sem poskušala razumeti, kako razmišljajo lokalni ljudje in se temu prilagoditi, ker si resnično želim, da bi razumeli mojo vizijo in skupaj napredovali.

Eden od vaših ključnih ciljev kot direktorice CME Adria je pospešiti integracijo in sinergije med Pro Plusom in RTL Hrvaška. Katere sinergije med medijskima hišama bi lahko izkoristili v prvi vrsti?

Pravzaprav je moj glavni cilj na teh dveh trgih poiskati najboljši možni način za maksimiranje njunega potenciala. Pro Plus je v Sloveniji vodilni komercialni televizijski ponudnik, zelo očiten tržni vodja, in tako visoko uspešnost in učinkovitost podjetja moramo vzdrževati ter načrtovati njegovo prihodnjo pot. Zato se v Sloveniji v prvi vrsti posvečamo naložbam, predvsem v lokalne vsebine, in krepitvi moči blagovnih znamk, ki so sicer že prave »superznamke«. Na Hrvaškem je »igra« drugačna. RTL je bil dolga leta na drugem mestu z občutnim zaostankom za vodilnim igralcem. Naš cilj je bil zmanjšati ta razkorak in to nam je uspelo. Zaradi različnih pozicij Pro Plusa in RTL Hrvaška so tudi naši pristopi na teh trgih drugačni.

Na kakšen način pa nameravate izkoristiti potencial obeh medijskih hiš?

Predvsem gre za to, da preučimo ključna spoznanja in načine delovanja obeh hiš ter nato združimo najboljše prakse. Pravzaprav to že počnemo. Na primer, jeseni smo na RTL začeli predvajati šov Superstar, za katerega postprodukcijo je poskrbela odlična produkcijska ekipa v Sloveniji, ki jo vodi Marko Koretič. Združujemo torej moči in pri tem uporabljamo najboljše pristope obeh hiš. Pri produkciji določenih formatov vsebin je tako smiselno, da si delimo sredstva, od opreme in digitalne strategije do naložb v tehnologijo. Deljenje ima multiplikativen učinek. Z izkoriščanjem sinergij so tudi naložbe lahko večje. Gre torej za strategijo rasti s ponovnimi naložbami v tej regiji, kar je tudi naš novi modus operandi.

Kot ste omenili, sta tržna položaja Pro Plusa in RTL Hrvaška precej drugačna. Katere največje razlike med državama pa zaznavate, ko gre za navade gledalcev in gledanost televizije?

Pravzaprav večjih razlik ni, saj so v obeh državah izjemno pomembni informativni program, oddajanje v živo in lokalne vsebine na splošno, kar je tudi naša edinstvena prodajna prednost. Ne samo v Sloveniji in na Hrvaškem, tudi v drugih državah regije ter Srednje in Vzhodne Evrope so lokalne vsebine tiste, ki spodbujajo gledanost.

Če samo pogledamo naše spomladanske številke, ima lokalna produkcija najvišji delež gledanosti; pri MasterChef Slovenija in Delovni akciji je 40-odstoten, da ne omenjamo 24UR, ki ostaja najbolj gledana informativna oddaja v državi, s 46-odstotnim deležem gledanosti. Jesen na prvo mesto postavlja oddajo Slovenija ima talent s 53-odstotnim in Kmetijo s 33-odstotnim deležem gledanosti.

To je tudi razlog, da bomo v Sloveniji še več kot do zdaj vlagali v produkcijo lokalnih vsebin.

Še več?

Da, tako je. Saj veste, naša konkurenca je čas ljudi. Zato moramo biti sposobni svojemu občinstvu ponuditi vsebine, ki jih bodo obdržale pred televizijo, pa čeprav imajo na milijone drugih opravkov. Novice in informativni program ustvarjajo in poglabljajo vez z ljudmi, kar potrjujejo tudi podatki. V Sloveniji kar polovica ljudi, ki ima prižgan televizijski sprejemnik, ob 19. uri gleda informativno oddajo 24UR, kar je poseben fenomen. To pomeni, da slovensko občinstvo resnično ceni zaupanja vredne, neodvisne novice in vire informacij. Zato je to zelo pomemben steber naše strategije, da odgovorno še krepimo svoj vpliv, saj se zavedamo moči informativnega programa. Velik poudarek namenjamo uredniški politiki in novinarskim vsebinam, da lahko to zaupanje nenehno krepimo in utrjujemo.

Poleg informativnega programa stalno vlagamo tudi v zabavne vsebine, resničnostne oddaje in serije, med drugim bo prav v letu 2024 na POP TV prišla povsem nova serija Skrito v raju. Na VOYO, kjer 80 odstotkov vseh naročnikov gleda VOYO originale, bomo imeli dvanajst sezon humoristične serije Ja, Chef!, ki ima že zdaj več kot 23 milijonov ogledov, in tudi serija Gospod profesor je med velikimi uspešnicami, če izpostavim samo dve oddaji. Tudi druge oddaje in serije bomo v naslednjih letih stalno razvijali, kar je izjemno za tako majhno državo, kot je Slovenija. Tako veliko razmerje med kakovostjo vsebin in velikostjo trga bomo poskušali doseči tudi na Hrvaškem.

Kot pravite, je vaša največja konkurenca čas ljudi, ki ga imajo na voljo, saj njihovo pozornost »krade« na milijone drugih opravil. Kako pa gledate na velikane pretočnih vsebin, kot so Netflix, HBO ali Disney+? Vam lahko kljub veliki priljubljenosti lokalnih vsebin pri Slovencih vendarle predstavljajo grožnjo?

Tako v Sloveniji kot tudi v drugih državah, kjer deluje CME, smo v edinstvenem položaju, da se lahko osredotočamo na lokalne vsebine, ustvarjene za lokalno občinstvo. Seveda pa vedno iščemo tudi vsebine, ki odmevajo na svetovni ravni. Zaznavamo tudi, da so na primer nekatere hrvaške oddaje dobro sprejete tudi v Sloveniji in so na svojo stran pridobile številne gledalce. Kljub temu pa je glavni cilj in bistvo našega obstoja produkcija komercialnih televizijskih vsebin, ki bo imela močan vpliv na lokalne gledalce. S tega vidika ne tekmujemo z Netflixom ali katerim koli drugim ponudnikom pretočnih vsebin, saj izhajajo s povsem drugačne osnove in naše edinstvene prodajne prednosti se močno razlikujejo od njihovih. Naj še enkrat poudarim: smo lokalni ponudnik vsebin za lokalno občinstvo. To dokazujemo tudi v celotni skupini CME, saj smo od septembra 2021 ustvarili 34 VOYO originalov, od tega jih 20 prihaja samo iz Slovenije, dodatnih 13 pa iz češke in slovaške regije.

Omenili ste, da že prihaja tudi do izmenjave televizijskih vsebin med slovenskim in hrvaškim trgom. Bo tega v prihodnosti še več?

Že tradicionalno je prihajalo do tovrstne izmenjave, saj v Sloveniji radi gledamo na primer hrvaške resničnostne oddaje in serije, ni pa to naš fokus. Kar nas v tem primeru zanima, je večinoma soprodukcija, torej, da imamo v Sloveniji in na Hrvaškem produkcijske ekipe, ki skupaj ustvarjajo različne formate oddaj. Na Hrvaškem bomo do konca leta začeli ustvarjati izvirne vsebine za VOYO, s katerim smo tam začeli septembra, in pri tem si bomo lahko veliko pomagali s pridobljenimi izkušnjami v Sloveniji. Naši načrti vključujejo tudi produkcijo hrvaške različice Ja, Chef!, serije, ki je med slovenskimi gledalci zelo priljubljena, in verjamem, da jo bodo tudi hrvaški lepo sprejeli. Poleg tega za razvoj platforme VOYO na Hrvaškem skrbi naša slovenska ekipa. Tako da lahko trdim, da bo za vse naše digitalne operacije skrbela izjemno sposobna ekipa iz obeh držav. Gre torej za zelo dinamičen in zanimiv proces, ki bo vključeval še več povezovanja in sodelovanja med podjetjema, ki bosta drug drugemu pomagali pri njunih korakih na poti v prihodnost. Navedla sem sicer samo produkcijo, toda tudi na drugih področjih, od marketinga in razvoja programov do tehnologije, imamo zelo sposobne strokovnjake, izmenjava znanja in veščin med njimi pa postaja ustaljen način našega delovanja.

Članek lahko v celoti preberete v Marketing magazinu #509. Revijo lahko naročite na info@marketingmagazin.si.

Intervju

Melanja Korošec
27. 04. 2024

Na naslovnici MM-a #514 je Melanja Korošec, direktorica strateškega marketinga in…

»Zadovoljna stranka je za nas najboljši marketing in čeprav ji zelo verjetno ne bomo prodali še ene hiše, pa nas bo priporočila naprej,« pravi…

sasa gnezda
22. 04. 2024

V podjetju Mediade tudi letos pripravljajo Konferenco internega komuniciranja KIK 2024,…

Nekje sem zasledila misel, da je komunikacija mehka veščina, a da je zanjo treba trdo delati. Interna komunikacija se ne zgodi sama od sebe – vsaj ne…

zz
20. 04. 2024

PandaChat, slovenska rešitev, ki z UI poenostavlja iskanje po obsežnih podatkovnih…

Pričakujete lahko, da bo PandaChat vedno znova presenečal s kreativnimi in inovativnimi funkcionalnostmi. Spremljamo trg, razmišljamo in si…

Naši avtorji