Kako prepoznati »tehnostres« in se spopasti z njim?
Ljudje iščejo smisel v svojem delu, česar pa jim tehnologija sama po sebi ne nudi, zato »tehnostres« narašča, opaža dr. Matej Černe. S profesorjem z Ekonomske fakultete smo se pogovarjali o učinkih prekomerne oziroma neprimerne uporabe tehnologije.
Kaja Kovič
Profesor dr. Matej Černe na Ekonomski fakulteti v Ljubljani poučuje menedžment in se v svojem raziskovalnem delu osredotoča na vodenje kreativnega in inovativnega dela, ustvarjalnost in učinkovitost ter organizacijo in vodenje v digitalni dobi. Preučuje tudi t. i. »tehnostres« – kako izpostavljenost digitalnemu stresu škodljivo vpliva na zaposlene in kaj lahko glede tega naredijo vodje. S pomočjo raziskave je ugotovil, da ljudje iščejo smisel v svojem delu in da jim tehnologija sama po sebi tega ne nudi, tehnostres pa zaradi tega narašča. Hkrati ugotavlja, da lahko zaposleni ta smisel najdejo v premišljeni družbeni odgovornosti podjetij, če so vključeni v proces.
Za svoje raziskovanje je prejel številne nagrade, med njimi tudi Zoisovo priznanje 2023 in prestižno nagrado združenja Edamba za eno od desetih najboljših doktorskih disertacij v Evropi. Trenutno se ukvarja z raziskavo o spanju, ki jo s sodelavci in priznano slovensko strokovnjakinjo za medicino spanja dr. Leo Dolenc Grošelj, vodjo Centra za motnje spanja, izvaja v okviru Vedenjskega laboratorija Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Zanimivo, v projektu sodelujeta ženski in moški rokometni klub, saj želijo v raziskavi ugotoviti, kako kakovost spanja vpliva na njihove športne rezultate.
Kaj je to tehnološki oziroma digitalni stres? Ali se ga ljudje sploh zavedamo? Koliko je v resnici razširjen?
Tehnološki ali digitalni stres je izraz, ki se nanaša na negativne psihološke in fizične učinke prekomerne ali neprimerno uporabe tehnologije. Lahko ga povzročajo različni dejavniki, kot so informacijska preobremenjenost, tehnološka invazija, tehnološka kompleksnost, tehnološka negotovost, tehnološka odvisnost in tehnološka tesnoba; to so dimenzije tehnostresa. Tehnostres lahko vpliva na dobro počutje, uspešnost, ustvarjalnost in odnose, je pa kar precej razširjen, predvsem med ljudmi, ki uporabljajo tehnologijo za delo, izobraževanje, zabavo ali druženje. Tako da ne izbira med skupinami, so pa seveda bolj izpostavljeni tisti, ki s tehnologijo tudi delajo. To je današnja realnost, predvsem za zaposlene, ki delajo v znanjsko intenzivnih podjetjih.
Kako vpliva tehnostres na delovno uspešnost posameznika?
Številne naše raziskave v večjih podjetjih v Švici in Sloveniji ter gigovskih, priložnostnih, delavcih pri digitalni platformi Amazon Mechanical Turk so potrdile negativne učinke tehnostresa na splošen stres pri delu in v življenju, dolgoročno pa na izgorelost in nižjo ustvarjalnost. Raziskave tujih raziskovalcev so pokazale, da lahko tehnološka preobremenjenost in tehnološka invazija povzročita, da se zaposleni na splošno počutijo preobremenjeni, izčrpani in raztreseni zaradi stalnih zahtev in izzivov, povezanih s tehnologijo. Tehnološka kompleksnost in tehnološka negotovost lahko povzročita, da se zaposleni počutijo frustrirane, anksiozne in nesamozavestne, ko se morajo spoprijeti s pogostimi spremembami in izzivi tehnologije. Tehnološka negotovost lahko povzroči, da se zaposleni počutijo ogrožene, prestrašene in celo jezne, ko zaznajo, da tehnologija nadomešča ali zmanjšuje njihove spretnosti in delo na splošno. Zaradi pretirane uporabe tehnologije slabše spimo, kar zmanjšuje našo pripravljenost za delo, kognitivne sposobnosti, koncentracijo, energijo pri delu. Omembe vreden je tudi pojav digitalnega deloholizma, saj nam tehnologija omogoča, da smo ves čas povezani s svojim delom – tisti, ki radi delajo oziroma delamo, lahko pri tem tudi pretiravajo ali pretiravamo (smeh), kar ima negativne dolgoročne učinke na naše zdravje, počutje ter zadovoljstvo.
To pa negativno vpliva tudi na celotno delovno klimo in ekonomijo, kajne?
Res je. Negativni učinki pretiranega dela s tehnologijo oz. poseganja tehnologije v življenja posameznikov imajo tudi zelo oprijemljive ekonomske posledice. Zaradi stresa in izgorelosti se povečuje število in trajanje bolniških staležev, povečujejo se stroški javnih zdravstvenih storitev, nižja je produktivnost. Po podatkih Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu vse to Evropsko unijo stane kar 600 milijard evrov na leto.
Po drugi strani pa lahko tehnostres, če so zaposleni opremljeni s tehnološkimi veščinami in delovni konteksti vzpostavljeni na način, da hkrati spodbujajo zaposlene, pa tudi ščitijo njihov prosti čas in dobro počutje, tudi spodbuja občutke pozitivnega izziva in preko tega zavzetost zaposlenih. Ni torej vse črno-belo v smislu, da bi imel tehnostres samo negativne vplive.
Ali vodenje ljudi v kreativni industriji zahteva drugačne pristope? Kaj pa ljudi, ki delajo v inovacijah in digitalnem marketingu, kjer je pravzaprav digitalno okolje njihovo prvo in edino orodje?
Tehnostres je že tradicionalno najbolj razširjen med skupinami ljudi, ki imajo visoke zahteve in pričakovanja od tehnologije, kot so digitalni tržniki, inovatorji, ustvarjalci digitalnih vsebin in delavci na daljavo. Te skupine se pogosto soočajo z izzivi, kot so preobremenjenost z delom, tehnološka preobremenjenost, tehnološka kompleksnost, tehnološka negotovost, tehnološka odvisnost in tehnološka tesnoba (dimenzije tehnostresa). Prav tako se morajo spopadati s hitrim tempom tehnoloških sprememb, pritiskom, da sledijo najnovejšim trendom, in konkurenco drugih tehnološko podkovanih strokovnjakov.
Pri teh poklicih je ključno predvsem prelivanje s prostim časom – torej, da posamezniki, ki delajo s tehnologijo, poskrbijo za odklop v prostem času. Narava, dobra higiena spanja, skrb zase – za svojo telesno in mentalno kondicijo, čuječnost oziroma meditacija, povezovanje, iskanje višjega smisla v življenju (ne le v delu) so ključni.
Članek lahko v celoti preberete v Marketing magazinu #510 Revijo lahko naročite na info@marketingmagazin.si.
Urednikov izbor
