Kako je biti žirant na Kanskih levih?

»Brca v rit slovenskemu oglaševanju!«

Tudi letos so bili slovenski prijavitelji zelo zadržani pri prijavi del na svetovno prvenstvo v oglaševanju. S tem je še toliko manj možnosti, da bi bil slovenski predstavnik v kateri izmed žirij, kjer praviloma sedijo dobitniki nagrad. Igor Arih je tako bil prvi in do danes edini slovenski član kanske žirije. Leta 1997 je sodeloval v 21 članski žiriji tekmovalne kategorije tiskanih oglasov in plakatov. To, da se tega leta ni niti eno delo slovenskih agencij uvrstilo v ožji izbor, je komentiral takole: »Brca v rit slovenskemu oglaševanju! Preslabo in premalo delamo, prehitro smo zadovoljni, premalo vlagamo in prenizke ambicije nas stimulirajo« (povzeto po knjigi Marjana Novaka EPP – Oglaševanje v Sloveniji 1990 – 2020).

Bilo je to dolgo nazaj. Spomnim se, da smo žiranti bili zelo ponosni, da smo izbrani v to eminentno skupino, ki odloča kaj je dobro oglaševanje in v katero smer bomo ponesli svetovni trend v naslednjem letu. Zelo hitro smo se spoznali in cele dneve razpravljali ne le o oglaševanju, ampak predvsem o kulturi in umetnosti. Osebno sem spoznal velike face in z nekaterimi sem ostal v prijateljskem stiku. Organizatorji so nam na vsakem koraku dali vedeti, da smo jim pomembni. Samo ocenjevanje je bilo vrhunsko organizirano in podprto s takrat top IT tehnologijo. Bilo je naporno. Pregledovali smo več tisoč del v treh ali štirih dneh. Enkrat sem računal, da smo v 10 do 12 urah ocenjevanja za vsak oglas imeli 8 sekund na voljo, kar pomeni, da so dobri oglasi vzeli ne le pozornost, ampak tudi sekunde tistih slabih! Tako kot tudi v realnosti sem takrat zaključil. 

Bil sem v skupini Press&Posters. Prekrasne rešitve sem videl. Še danes mi je v spominu razglednica, ki te prosi, da jo stisneš med dlani in se po tem pokaže tekst, ki te opozori, da brezdomci po Londonu nimajo tako toplih rok in te naprosi za podporo... Interaktivnost brez interneta! Pa famozni Diesel oglasi iz serije Successful living od norveške DDB agencije, ki so takrat mlado italijansko blagovno znamko ponesli v stratosfero ulične mode.

To, da sem en večer v velikem kanskem kazinoju za par kovancev zaslužil več tisoč (takrat) nemških mark in jih isto noč v drugem v celoti izgubil. To je bila moja prva in zadnja izkušnja v gamblingu.