Tekma za oglaševalski denar iskalnikov
Umetna inteligenca je v nekaj mesecih odločno zamajala nekaj deset let učinkovit poslovni model iskalnikov. Predvsem Googlovega, ki je vsa ta leta močno prevladoval na trgu.
Marjan Novak
Priložnost so hitro zaznali pri Microsoftu, ki se je z Googlom podal v sprint pri razvijanju iskalnikov, podprtih z umetno inteligenco. Oglaševalci so tako na robu velikih sprememb v največjem in najbolj zrelem kanalu digitalnega oglaševanja. Vemo, da bo do korenitih sprememb prišlo kmalu, kakšnih, pa ni jasno.
ChatGPT, ki je postal generični izraz za umetno inteligenco in ga je razvilo podjetje OpenAI, je v samo petih dneh po izidu pridobil milijon uporabnikov (v tako kratkem času to prej ni uspelo še nobenemu digitalnemu velikanu). Februarja je Microsoft predstavil uporabniški vmesnik v slogu klepetalnega robota, ki temelji na jezikovnem modelu GPT-4 podjetja OpenAI, in ga poimenoval novi Bing. Google, ki se z Amazonom in TikTokom že bori za svoj delež na trgu iskalnega oglaševanja, se je hitro odzval in napovedal še boljše rešitve.
Bing danes zaradi vključitve GPT-4 uporablja vse več uporabnikov, vendar pa o popolnem prehodu, z na primer Googla, ne moremo govoriti. Predvsem pa ni jasno, kako bo potekala monetizacija, novi poslovni model, na področju oglaševanja.
Predvideva se, da bo iskanje s pomočjo umetne inteligence zmanjšalo promet na spletnih mestih založnikov, kar bo imelo pomembne posledice za programatično oglaševanje. Vmesniki klepetalnih robotov za iskalnike so zasnovani za odgovarjanje na kompleksna uporabniška vprašanja, ki bi običajno privedla do klika uporabnika na eno ali več povezav. Manjša ciljna publika za monetizacijo utegne postati velik problem tako za založnike kot tudi oglaševalce.
Kljub navdušenju so potrošniki skeptični glede iskalnikov, podprtih z umetno inteligenco. Skoraj polovica (49 odstotkov) ameriških odraslih se zanima za UI-podprto spletno iskanje, vendar pa le približno četrtina anketiranih (27 odstotkov) tem rezultatom tudi zaupa.
Urednikov izbor
