Trajnostni (športni) dogodki so več kot le trend

Podjetje Sport Focus Media je pred konferenco o marketingu in sponzorstvih v športu SPORTO (ta bo 21. in 22. novembra 2024 v Portorožu) pripravilo še drugi dogodek Road to SPORTO 2024, ki so ga tokrat v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana posvetili trajnosti, športu in kreativnosti. Trajnost je namreč področje, ki se mu tudi organizatorji velikih športnih dogodkov posvečajo v čedalje večji meri, pri čemer se jih večina naslanja na izbrane cilje trajnostnega razvoja Združenih narodov.

Trajnostna zapuščina ženskega evropskega prvenstva v rokometu

Uvodoma je Sara Ašanin Gole iz marketinške ekipe javnega zavoda Šport Ljubljana predstavila, kakšna je trajnostna zapuščina ženskega evropskega prvenstva v rokometu leta 2022 in kako se je mesto Ljubljana lotilo tega obsežnega projekta z vidika trajnosti. Projekt je trajal osemnajst mesecev, vanj pa je bilo vključenih 33 organizacij in več kot 70 oseb. Zadali so si okrog 40 ciljev, povezanih s trajnostnimi cilji ZN, ki so jih bolj ali manj tudi dosegli. Med drugim so natančno izmerili ogljični odtis dogodka in ugotovili, da je ta ustvaril natanko 1.777.039,46 kilogramov emisij CO2, kar je enako, kot če bi v avtom prevozili dobrih 5 milijonov kilometrov, kot je ponazorila Sara Ašanin Gole. Pri tem so še najmanjši ogljični odtis pustile smeti, zgolj 0,4 odstotka, največjega, okrog 65 odstotkov, načini prevoza obiskovalcev, elektrika slabih 17 odstotkov, medtem ko je odtis osebja skupaj z letalskimi prevozi, avtomobilskimi prevozi in hotelskimi namestitvami dosegel okrog 14 odstotkov.

Sara Ašanin Gole je poudarila, da so parnerstva pri organizaciji trajnostnih dogodkov ključnega pomena.

Kot družba še nismo zreli za več brezmesnih obrokov

Kot zanimivost je dodala, da so si prizadevali zmanjšati tudi potrošnjo mesa, in sicer so si za cilj zastavili, da bi bila ta manjša za 20 odstotkov v primerjavi z drugimi podobnimi dogodki, saj je proizvodnja mesa dokazano najbolj obremenjujoča za okolje. »Od skupaj 4.246 obrokov je bilo le 1.735 mesnih. Žal pa ukrep ni bil izveden, saj smo morali že četrti dan dogodka zaradi pritožb in pritiskov spremeniti načrte. Kot družba v tem trenutku očitno še nismo dovolj zreli za premike na tem področju. Verjetno pa tega ukrepa tudi nismo dovolj jasno sporočali obiskovalcem,« je povedala Sara Ašanin Gole. Poudarila je, da je pri dogodkih merjenje ključno in tako so izdali podrobno in transparentno poročilo na 120 straneh.

Čeprav zastavljenih ukrepov niso dosegli v celoti, pa trajnostna zapuščina projekta še odmeva – Snaga in Arena Stožice še bolj skrbno upravljata z odpadki, tudi na področju mobilnosti nadaljujejo trajnostna prizadevanja, na primer s spodbujanjem sopotništva, kar bodo začeli tudi na ta način, da bo parkiranje možno samo za polne osebne avtomobile, javnega prevoza, uporabe sistema BicikeLJ, hoje in podobno. Poleg tega jim je na nedavno končanem evropskem prvenstvu v slalomu na divjih vodah uspelo imeti en vegetarijanski dan, pri čemer so po besedah Sare Ašanin Gole naleteli na zelo pozitiven odziv. Izpostavila je tudi velik pomen povezovanja partnerjev z organizatorjem in dialog z lokalnimi skupnostmi, za konec pa poudarila: »Trajnostni dogodki so več kot le trend – so naša skupna odgovornost in priložnost, da zgradimo boljšo prihodnost za vse.«

Trajnost ni samo okoljska, je tudi družbena – in kot takšna vključujoča za vse

Trajnostnim prizadevanjem mesta Ljubljana na področju športnih dogodkov so sledila spoznanja danske prestolnice København. Predstavila jih je Sine Midtgaard Hansen, ki ima več kot desetletje izkušenj pri strateškem razvoju mesta København in vodenju projekta danske prestolnice kot gostiteljice velikih športnih dogodkov. Kot je povedala uvodoma, je vizija mesta København, da do leta 2035 postane podnebno pozitivno in čeprav je bilo mesto že leta 2014 evropska zelena prestolnica, se je njihova trajnostna pot na področju športnih dogodkov začela šele pred petimi leti. Kot je poudarila Midtgaard Hansenova, se za fasado lepih fotografij z dogodkov, ki se ponašajo s trditvami, da so »zero waste« ali podobno, skriva kruta realnost – ko obiskovalci zapustijo dogodek, za njimi ostanejo kupi smeti, da o okoljskih vplivih njihovih prevoznih odločitev niti ne govorimo.

København je poleg še enajstih drugih evropskih mest leta 2021 gostil evropsko prvenstvo v nogometu UEFA EURO 2020 (z enoletnim zamikom zaradi pandemije koronavirusa), kar po besedah Midtgaard Hansenove ni bilo le enomesečno praznovanje nogometa, temveč tudi raznolikosti in vključevalnosti. Poleg prizadevanjem na področju okoljske trajnosti (med ukrepi je bilo na primer tudi, da je bila večina ponujene hrane vegetarijanske, od tega 8 odstotkov organsko pridelane) so velik poudarek namenili tudi družbeni trajnosti, kar pomeni, da so poskrbeli za raznolike skupine ljudi, od invalidov do rasnih manjšin.

In kaj so se naučili? Med drugim je izpostavila, da jim veliki športni dogodki služijo kot testno okolje za organizacijo še bolj trajnostnih dogodkov in uvajanje novih trajnostnih rešitev. Tudi oni ugotavljajo, da so partnerstva pri tem zelo pomembna ter da je treba vključiti tudi meščane in aktivno komunicirati z njimi. Predvsem pa je vsak dogodek vedno znova nova izkušnja in priložnost za učenje.

Vsak dogodek je nova izkušnja in priložnost za učenje, pravi Sine Midtgaard Hansen, predstavnica mesta København.

Naj tudi šport postane bolj zelen

Tekaška tekmovanja so po svetu čedalje bolj priljubljena, med njimi tudi poslovni teki, kjer se v rekreativnem teku pomerijo tekači iz podjetij. Družba Schneider Electric je v tem prepoznala tako svojo poslovno priložnost kot tudi trajnostno, pri čemer je na trajnostno pot popeljala celotno srbsko prestolnico. Kot je uvodoma povedala Tijana Popadić, direktorica srbske agencije za športni marketing SportIT, Srbija ni najbolj znana po trajnostnem razvoju, medtem ko je vizija družbe Schneider Electric postati eno od najbolj trajnostnih podjetij na svetu, zato je bilo spremeniti način razmišljanja javnosti velik zalogaj. Pri tem je izpostavila znani citat marketinškega guruja Setha Godina, da ljudje ne kupujejo izdelkov in stroitev, temveč odnose, zgodbe in magijo, zato so tudi pri poslovnem teku izpostavljali predvsem trajnostno zgodbo, tudi tako, da so sadili drevesa, v kar so vključili tudi številna podjetja. Uporabili so slogan »Trajnost se začne pri nas« in ustvarili videofilme z naslovom »Sodelavka za zgled«, ki so dosegli izjemno gledanost. Učinki so bili neverjetni – od lokalnega dogodka je poslovni tek prerasel v »globalnega s steroidi« in je drugi največji Schneiderjev tek takoj za pariškim, saj pritegne že več kot 10 tisoč udeležencev. Tudi pri Schneider Electric so po dodgodku pripravili trajnostno poročilo, ki je bilo prvo tovrstno v Srbiji nasploh. Po besedah Popadićeve v njem zelo odkrito pripovedujejo, kaj vse jim je uspelo doseči, kot tudi, česa ne, pri čemer priznavajo tudi svoja dejanja, ki so bila že na meji zelenega zavajanja. Pripravili so tudi vodnik za organizacijo trajnostnih športnih dogodkov, z namenom, da »šport postane bolj zelen«.

Trajnost se začne pri nas, je bil slogan beograjskega poslovnega teka Schneider Electric.

S trajnostnim športnim sponzorstvom do povečanja ugleda

V športnem sponzorstvu je priložnost za povečanje prepoznavnosti prepoznal tudi start-up Kinto Mobility, ki ga je leta 2019 ustanovil japonski avtomobilski proizvajalec Toyota z namenom, da bi razvijal in uvajal napredne rešitve s področja mobilnosti. »Pred štirimi leti smo morali zavedanje o blagovni znamki graditi povsem od začetka,« pravi Vincent Van Acker, direktor za storitveno oblikovanje in uporabniško izkušnjo. Ugotovili so, da si s svetom športa delijo vrednote, kot so spoštovanje, vključevalnost, svoboda gibanja in stalen napredek. Ko se jim je avgusta 2022 ponudila priložnost, da sponzorirajo nogometni klub AS Roma, niso oklevali, in Toyota je postala njihov glavni globalni partner, Kinto pa ponudnik storitev mobilnosti. Le mesec pozneje so že začeli z obsežno aktivacijo »Neustavljivi« (»Unstoppable«), pri čemer so o svoji trajnostni naravnanost in vključevalnosti sporočali tako, da so ljudem z invalidnostmi omogočili brezplačen prevoz do stadiona, kadar so ga potrebovali. Čez leto dni so gluhim in gluhonemim omogočili, da so jim tolmači na novinarskih konferencah in na stadionu, kjer so peli himno kluba, simultano prevajali v znakovni jezik, na svetovni dan Zemlje 22. aprila letos pa so uvedli novo pobudo »Kintov izziv«, kjer sta se dve ekipi navijačev in nogometnih legend klubov iz Rima in Bologne pomerili v tem, katera bo pustila nižji ogljični odtis z uporabo Kintovih mobilnostnih storitev. In rezultat: za 70 odstotkov manj emisij CO2 v primerjavi z običajnimi načini prevoza. Toda to še ni vse: podjetje je doseglo, kar si je za cilj zastavilo že pred štirimi leti, in sicer povečanje zavedanja o blagovni znamki in ugleda. Na lestvici od 0 do 100 kazalnik njihovega ugleda znaša 70,4, kar pomeni, da gre za močan ugled, v letošnjem prvem četrtletju pa se je v primerjavi z enakim obdobjem lani okrepil za 10 odstotnih točk. »Po štirih letih smo dobro pozicionirani, kar pomeni, da smo na dobri poti,« je sklenil Vincent Van Acker.

S pomočjo sponzorstva nogometnega kluba AS Roma so pri Kintu povečali zavedanje o blagovni znamki.