Umetna inteligenca ne razmišlja kot ljudje, mi pa postajamo roboti iz krvi in mesa

Smo namreč v trenutku, ko tehnološki razvoj človeštvu prinaša največjo možno spremembo, ki nam je v tem trenutku še tako nepredstavljiva. Že zdaj pa vemo, da bo vplivala čisto na vsakogar in na vse. Že v poklicnem smislu. Zato je pametno razmišljati nekoliko vizionarsko, za čim boljšo predstavo, kaj lahko pričakujemo.

Na glavo bo obrnila življenja vseh nas

Kaj pomeni umetna inteligenca (UI) in kako bo vplivala na življenje človeka v prihodnosti (kar ne pomeni, da je to še tako zelo daleč, saj smo že do tega trenutka veliko razvili)? Nekaj je celo že na voljo za uporabo javnosti (med drugim zdaj aktualni ChatGTP), veliko pa je še neznanega. Tudi nekaj eksperimentov je že bilo narejenih, nekateri so navdušujoči, drugi ne. Po mini anketi Marketing magazina se prihoda UI boji 11 odstotkov ljudi, 42 odstotkom zbuja nelagodje, 48 odstotkov vprašanih pa se je sploh ne boji. Kljub strahu ali navdušenju pa je koristno, da to področje spremljamo vsi, saj bo na glavo obrnilo naša življenja.

Novodobno digitalno opismenjevanje ali nazaj v objem divjine

Nekateri med mojimi prijatelji in znanci pravijo, da se tega ne bodo šli in da se bodo odklopili od tega načina življenja. A med nami je bore malo takšnih, ki so se zares sposobni odklopiti in izolirati. Ne nazadnje je uporaba tehnologije sodobna oblika pismenosti. Tako kot je bil nekoč človek pismen, če je znal pisati in brati. V naši mladosti je pismenost vključevala tudi uporabo računalnikov in spretno krmarjenje v sodobni birokraciji. Dandanes že skoraj ne gre več brez poznavanja širšega spektra orodij za digitalno komunikacijo (od WordPressa, platform za upravljanje mailov, orodij za oblikovanje vizualnega materiala in videoposnetkov, orodij za digitalno analitiko ...). Seveda ni nujno, da to znamo, a pismenost nam omogoča, da si oblikujemo svoje mesto v družbi čim bolj po svoji meri.

S prihodom umetne inteligence pa bomo morali svoje računalniško znanje in uporabo še nadgraditi predvsem v smeri uporabe podatkov in umetne inteligence za povečevanje učinkovitosti, uporabe različnih sodobnih orodij. Če se bomo umaknili in to pustili, bomo ostali v tem pogledu nepismeni. Postali bomo podobni tistim našim babicam in dedkom, ki nas potrebujejo, da jim znova usposobimo telefon, ko se jim le izprazni baterija.

Umetna inteligenca niso umetni možgani

Najlažje si umetno inteligenco predstavljamo kot gromozanske možgane z neskončnim spominom za podatke, slike in zvoke, z napredno logiko, visoko zmogljivostjo reševanja izzivov in izjemno produktivnostjo. In v vseh teh zmogljivostih drastično presega človeške zmožnosti.

A kljub temu UI ne pomeni umetnih možganov, temveč le optimiziran kognitivni um. Sistemi UI ne razmišljajo kot ljudje. Človeški možgani so v drugih pogledih vseeno bolj sposobni, ker imajo čustva, s pomočjo katerih imajo neskončno večjo širino zaznav dimenzij realnosti. Jabolko za človeške možgane ni samo skupina pikslov, temveč je še občutek teksture, okusa ... To pa je čisto druga dimenzija, ki je nobena gola logika ne doseže. Zato so vse naše odločitve vedno čustveno motivirane.

Sistemi umetne inteligence izkoriščajo in krepijo naša stereotipna vedenja

»Sistemi umetne inteligence, ki jo uporabljajo iskalniki, uporabljajo dve tehniki. Ena je profiliranje, ki vključuje zajem informacij za ustvarjanje profilov različnih uporabnikov. Druga pa je mapiranje, ki zajema iskanje in združevanje skupnih okusov posameznih profilov. Tako nastajajo virtualne skupnosti. Ti podatki omogočajo čim boljše napovedovanje interesov in vedenj ljudi v sedanjosti in prihodnosti. SIstemi umetne inteligence tako odkrivajo naša stereotipna vedenja, da bi jih izkoristili in okrepili. Ti sistemi so vedno pristranski, ker so bili učeni s pristranskimi podatki,« pojasnjujejo strokovnjaki v nedavnem dokumentarcu na TV SLO 1 z naslovom V osrčju umetne inteligence.

Kakšen krovni pregled nad družbo ima gigantska ali meta umetna inteligenca?

A najrazličnejših umetnih inteligenc za različne funkcionalnosti lahko reproduciramo ogromno. To so lahko »manjše enote«, pa tudi giganske krovne enote. To pomeni, da bi lahko »mati (ali meta) UI« imela pregled nad ogromno količino podatkov – pa naj gre za objave na družbenih omrežjih vseh ljudi, za vse medijske objave, za različne forume, za vse ključne parametre, ki jih iščemo preko iskalnikov ... Poznala bi kolektivno mentalno stanje »v nulo«. Imela bi celoten pregled nad vsemi našimi izzivi, čustvenimi sprožilci, strahovi, dvomi, užitki, pregrehami/grehi ... Skratka, vsemi našimi šibkimi točkami in željami. Imela pa bi tudi pregled nad vso družbeno realnostjo – popisom vseh svetovnih zalog materiala, hrane, zdravil ... Ker je večina denarja samo še v digitalni obliki, pa bi imela zelo dober vpogled tudi v finance in naše nakupovalne navade. Na eni strani ji naš output omogoča veliko napovedovalno moč, na drugi strani pa je tudi velika moč inputa – to pomeni usmerjevalno moč.

Na pragu pa je še industrija 4.0, ki pomeni, da bodo tudi proizvodne stroje poganjali takšni pametni možgani. Tudi večina logistike in potniškega prometa bo vodena digitalno in na elektriko. Prav tako bodo z umetno inteligenco postali digitalni tudi drugi intelektualni poklici, ki so bili doslej rezervirani za ljudi, kot so medicina, izobraževanje, novinarstvo ...

In če dobro pomislimo, bodo »umetni možgani«, ki to vseeno niso, za številne poklice bolj zanimivi kot človeški.

Pred časom so v Financah pisali o poklicih prihodnosti. Navedli so 10 potencialnih poklicev prihodnosti: programer reševalnih dronov, športni trener, ki obvlada pametno tehnologijo, trener govora umetne inteligence, arhitekt za Metaverzum, načrtovalec prometa brez emisij CO2, tehnik za učenje s pomočjo obogatene resničnosti (AR), inženir umetne inteligence v kmetijstvu, producent ustvarjalnosti z umetno inteligenco, tehnik za oskrbo v skupnosti, tehnološki modni oblikovalec.

Kot rečeno, lahko govorimo o množici specializiranih digitalnih možganov. A v končni fazi te lahko nekoč povežejo tudi eni »enotni umetni možgani«, v katere se bo vneslo (ali preneslo) podatke iz vseh specializiranih. Glede na to, da zna UI Chat GTP že danes pisati navdušujoče izpopolnjene tekste, Luminar AI pa obdeluje fotografije, si lahko predstavljamo, kakšne nove dimenzije bi dobilo kolektivno usmerjanje javnega mnenja. Če bi enotnim možganom dali ustrezne smernice, bi specializirani boti pripravili vsebine (tekste, slikovni material, filmčke) in jih distribuirali po mreži komunikacijskih kanalov. Najbolj prepoznavni strokovnjak za oblikovanje množične percepcije Edward Bernays bi bil navdušen.

Avtomatizacija je odlična ukana za omejevanje množic

Kaj takšna centralizirana priložnost za komunikacijo pomeni za demokracijo in razvoj družbe, si težko predstavljamo. No, seveda bi podatki (output s strani ljudi in input s strani enotnih »meta« možganov) tekli v obe smeri, a dileme, kdo bi z večjo močjo na koga vplival, zagotovo ni. Sploh če bi se ljudje med sabo prepirali, kdo ima bolj prav.

Tu pa je še zanimiv vidik algoritmov, ki so kot nekakšna črna škatla, katere vsebina je znana samo lastnikom teh algoritmov, ki se zelo radi skrivajo za njo. Kar jim z drugimi besedami omogoča odlično možnost za nesprejemanje odgovornosti podjetij, češ: »Mi nimamo nič s tem, računalnik je kriv.«

Največja ironija, ki jo prinaša razvoj umetne inteligence, pa je, da ljudje postajamo roboti iz krvi in mesa, pravi filozof Eric Sadin. Bolj kot to, da bi pametni roboti izpodrinili človeka, smo priča temu, da se delovanje zaposlenih podreja ukazom strojev, ki preračunavajo najbolj idealno optimizacijo. Ko ljudje delajo v proizvodnjah, kjer so izvajalci teh izračunov, ki jih narekujejo sistemi umetne inteligence. »Avtomatizacija je tako ena od oblik/ukan, ki smo jih vpeljali, da bi lahko omejevali množice,« meni Antonio Casilli, profesor sociologije pri Télécom Paris.

»Ne skrbijo me toliko napake računalnikov, ampak ljudje, ki stremijo k moči in želijo nadzorovati druge in jim bo zmogljiva tehnologija vse bolj dostopna,« opozarja Mathias Spielkamp. Meredith Whittaker, nekdanja raziskovalka pri Googlu, pa dodaja: »Vedno je upanje. A upanje ni garancija, temveč povabilo.«

Razvoja se ne da ustaviti, lahko pa ga skupaj usmerjamo, če smo informirani

Vesela bom tudi vaših pogledov, ki bodo predstavljali dodatne zorne kote. Naj bo prihodnost usklajena z najbolj optimističnimi vizijami. Razvoja se ne da ustaviti, lahko ga pa usmerjamo, če smo informirani (še posebej, ker je vse hitrejši). Predvsem je to pomembno zato, da bomo poskrbeli, da bo sodobna tehnološka inteligenca služila nam in ne mi njej. A kakor koli bo, se bomo morali prilagoditi, kot se je naša vrsta skozi tisočletja. Ne nazadnje ima tudi dandanes, ko je še človek na vrhu piramide, vsaka živalska vrsta svoje močne plati, ki ji omogočajo preživetje, čeprav nima takšne pameti kot človek. Čisto vsak pa je ima dovolj, da lahko preživi, če le vidi smisel in ima nagon za preživetje. Ne nazadnje se na koncu vsi vračamo tja, od koder prihajamo, pa naj bomo še tako tehnološko ali kako drugače razviti.