Elonov peskovnik in Twitterjeva osvobojena ptica

»Ptica je osvobojena,« je tvitnil Elon Musk ob prevzemu Twitterja, za katerega se je s prevzemom enega od najbogatejših ljudi na svetu začelo novo obdobje. Še bolj kot kadrovanje so v pričakovanju milijonov uporabnikov spremembe, kot so domnevna svoboda govora oziroma omilitev cenzure, plačljiva različica, preverjanje uporabnikov in podobno.  S tega vidika Dejan Verčič, profesor na FDV ter direktor za znanje in partner v družbi Herman & partnerji, ki je s profilom @DejanVercic tudi sam uporabnik Twitterja, poudarja, da je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja oddelek 230 ameriškega Zakona o spodobnem komuniciranju ponudnike spletnih storitev (in posledično družbenih omrežij) odvezal odgovornosti za vsebine, ki jih pri njih objavljajo tretje strani, kot smo recimo mi, uporabniki. »S tem je sprožil prostost za inovacije in razvoj ameriških tehnoloških velikanov, članov skupine GAMAM: Google, Apple, Meta (s Facebookom, Instagramom, WhatsAppom, Messengerjem ...), Amazonom in Microsoftom – in odprl prostor nebrzdanemu komuniciranju na družbenih omrežjih z dobrimi in slabimi platmi,« je povedal.

Veliko peterico uspaval uspeh

Omenjenih pet podjetij sodi med najbogatejša na svetu, vendar jih je besedah Verčiča uspeh uspaval in ustvarjajo vse manj novosti. To je prvi priznal vodilni lastnik Facebooka Mark Zuckerberg,  ki je svoje podjetje preimenoval v Meto in stavil na metavesolje; za zdaj neuspešno, saj se je vrednost njegovih delnic v zadnjem letu zmanjšala za 67 odstotkov. Ob nastanku (no, preimenovanju) je bila Meta vredna bilijon ameriških dolarjev, pred tremi tedni se je njena vrednost znižala na 268 milijard.« V tej luči je po besedah Verčiča potrebno gledati tudi na Muskov prevzem Twitterja in napovedane spremembe. »Že samo če Musk Twitter nadgradi tako, kot je napovedal, in omogoči storitve, kakršne imata kitajski družbeni omrežji WeChat in Weibo, ki sta razvojno prehiteli ameriške tekmece, se mu lahko nakup izplača in vsi spet pridobimo. Elon Musk je po prezgodnji smrti Steva Jobsa verjetno največji živeči poslovni tehnološki genij, ki je pač ekscentričen. Tudi Steve Jobs je bil,« meni Verčič.

Kam gre Twitter?

Glede na Muskovo vizijo mobilnosti, ki po mnenju Mateja Praprotnika, pomočnika direktorja Radia Slovenija, ki tvita pod vzdevkom @praprotnix, ne kaže veliko razumevanja za dejanske težave sodobne družbe oziroma kako jo učinkovito povezati, mu sam tudi pri upravljanju družabnega omrežja ne zaupa. »Dobrih deset let smo bili bolj ali manj navdušeni nad storitvijo podjetja, ki pa je zdaj res že očitno zelo blizu svojega konca. Ne bom tarnal. Musk je le še en odgovor na vprašanje, zakaj potrebujemo javne institucije.« 

Kakšne spremembe lahko pričakujemo na Twitterju, Petra Sovdat, novinarka Financ in uporabnica Twitterja (@petrasovdat) težko napove, saj si po njenih besedah Elon Musk premisli oziroma spomni nekaj novega »vsakih pet minut«. »A če želi res povečati prihodke, ga drastično verjetno ne bo mogel 'biksati'. Je pa po drugi strani res tudi to, da se ljudje in tudi oglaševalci – kljub morebitnim 'ogorčenjem', 'neodobravanjem' –  večinoma kmalu prilagodimo spremembam.«

Kako bo Musk upravljal svoj peskovnik?

Ko je Elon Musk napovedal prevzem Twitterja, je po mnenju blogerja Ronija Kordiša (@RoniKordis) vsakomur, ki se vsaj malce bolj ukvarja z internetom, postalo jasno, da bodo spremembe velike. »Glede na zajeten kupček denarja, ki ga je odštel za Twitter, sem pričakoval, da bo poskusil najti druge načine monetizacije, predvsem pa, da bo prišlo do sprememb v sami družbi. Odpuščanja in ostale napovedane spremembe ga sicer niso spremenile, so pa dokaz, da Elon Musk ne ve točno, kaj bi počel v svojem novem peskovniku.« To, da postavlja na glavo »modro označko« in jo po novem zaračunava, je za Kordiša precej dvorezen meč, ki bo prinesel veliko več težav kot pa koristi. »Se pa zavedam, da je to samo del ledene gore, saj je v ZDA Twitter vseeno dovolj močno orodje, kjer se lahko prevesijo volitve, in Elon Musk ni brez razloga zapravil toliko denarja, če ne bi imel zadaj svoje računice,« je prepričan. 

Uporabniku neprijazni Mastodon 

Številne napovedane spremembe še čakajo na implementacijo, za zdaj je razen kadrovskega prepiha ostalo le pri Muskovih tvitih. Kljub temu se je v znak takšnega in drugačnega protesta s Twitterja glasno »izselilo« več uporabnikov (med slovenskimi uporabniki na primer izstopa antropolog Dan Podjed), kot dobičkar v tej selitvi digitalnih narodov pa se omenja Mastodon. Večje oziroma pomembnejše migracije na Mastodon Petra Sovdat sicer ne pričakuje, prej posamezne vzporedne kreacije računov. Poudarja, da je Mastodon tehnološko okoren. »Podobno oziroma še bolj, kot je bil Twitter povsem na začetku. Ni prijazen uporabniku, to bo v prvi meri odvračalo uporabnike. Vsaj dokler bo takšen.« Družbenih omrežij je po njenih besedah že toliko, da je naporno vzdrževati redno aktivnost na vseh. »Zato pričakujem, da bo entuziazem tistih, ki so račune na Mastodonu odprli zaradi 'firbca' ali pa za vsak primer, hitro popustil.« Dejan Verčič na Twitterju ostaja v upanju, da bo postal boljši in bolj uporaben. »Ker takšen, kot je, je že dolgočasen. Sam sem prej razmišljal o tem, da bi ga zapustil, vendar zdaj ostajam prav zato, ker je prišel Elon Musk in morda spet naredi kaj novega in presenetljivega.«

Selitve k Mastodonu ne načrtuje niti Matej Praprotnik. »Ne, ostal bom do bridkega konca. Vsebino svojih tvitov pa sem pred dnevi že izvozil. Kdo ve, kako slabo se lahko vse to konča. Na Mastodonu pa sem oziroma bolj nisem že od leta 2016. Očitno ga ne uporabljam, a se mi ne mudi iskati nadomestila. Radio je najboljše in najbolj stabilno družbeno omrežje.«

Kordiš po drugi strani opozarja, da Mastodon obstaja že precej časa, pa vendar še ni dosegel večjega števila uporabnikov. »In bojim se, da kljub trenutni ogromni rasti nikoli ne bo postal Twitter. Sam sem odprl račun na Mastodonu že leta 2019, vendar nisem bil aktiven. Tudi sicer dvomim, da bodo Slovenci migrirali tja, saj je število aktivnih uporabnikov Twitterja v Sloveniji okoli 5000, kar je precej zanemarljiva številka in posledično je tudi precej minoren za politične kampanje za razliko od ZDA. »