»Ali jutri delaš od doma?«

Pred dobrima dvema letoma se je za večino zaposlenih in delodajalcev zdelo delo od doma nekaj eksotičnega, danes pa si kar dve tretjini sodelujočih v anketi zaposlitvenega portala MojeDelo.com si želi hibridnega modela dela, torej kombinacije dela od doma in v pisarni.

Za prihodnost dela ni enotne rešitve, ki bi ustrezala vsem

To je pokazala anketa, ki je bila opravljena na portalu MojeDelo.com in je bila opravljena med profili, pri katerih narava dela dopušča delo od doma. »Večina, kar dve tretjini, si želi hibridnega modela dela, kot so ga uvedli pri Disneyju, je pokazala anketa na našem karierno- zaposlitvenem portalu MojeDelo.com,« je povedala Nika Rakonjac, njihova vodja marketinga.

Klasično delo na lokaciji podjetja, kot ga zagovarja Netlix, bi opravljalo pičlih 11 % vprašanih, medtem ko bi petina od skupaj 708 sodelujočih rada prešla na polno delo od doma, kot so ga v novi strategiji začrtali pri Shopifyju.

Izziv delodajalcev

Delodajalci in zaposleni so se v novi, postpandemični realnosti začeli spraševati o (ne)smiselnosti ohranitve delovnega procesa, kot smo ga poznali pred pandemijo. Odziv podjetij je povsem raznolik.

Celo največje tehnološke korporacije, kot so Shopify, Disney ali Netflix, so sprejele povsem drugačne strategije. Za nekatere je bila izkušnja dela na daljavo tako pozitivna, da so se odločili, da tovrsten koncept ohranijo tudi v prihodnosti, drugi še naprej dosledno zagovarjajo vrnitev v pisarne, medtem ko se številna podjetja, med njimi Google, Microsoft, Meta in Amazon, odločajo za t. i. hibridni pristop, ki omogoča kombinacijo dela od doma in v pisarni.

Prednosti in izzivi pri sodobnih oblikah dela

Zaposleni se zelo različno odzivajo na spremembe delovnih procesov. Mlajša generacija je z možnostjo dela na daljavo zelo zadovoljna – ta način dela so sprejeli kot del nove normalnosti. Nekoliko drugače gledajo na spremembe delovnih procesov starejši, ki še vedno delo povezujejo z lokacijo podjetja in s fiksnim delovnim časom.

Kakšna oblika dela naj se uveljavi, se ne sprašujejo samo svetovne korporacije, temveč tudi podjetja pri nas. Lani je bilo po podatkih Inšpektorata RS za delo v Sloveniji za delo od doma prijavljenih 217.428 delavcev, kar je več kot 100-krat več kot pred epidemijo. »Svetovne raziskave kažejo, da delo na daljavo ni le začasna anomalija na trgu dela. Tako za delodajalca kot tudi zaposlene prinaša številne prednosti, kot so zmanjšanje stroškov, prihranek časa, udobje, prilagodljivost in posledično večje zadovoljstvo in produktivnost. Poleg očitnih prednosti pa je pomemben dejavnik tudi dejstvo, da lahko z delom na daljavo živimo, kjer želimo, hkrati pa delamo za podjetje, ki je na drugi lokaciji, morda celo v drugi državi,« je pojasnila Nika Rakonjac.

Kljub prednostim, ki jih prinaša sodobna tehnologija, pa nič ne more nadomestiti medosebnega stika. S pristnim pogovorom »iz oči v oči« se marsikdaj hitreje in učinkoviteje sestankuje, išče nove ideje, se pogovori ipd. »Zaposleni so med pandemijo začeli pogrešati druženje s sodelavci in rutino, ki jo prinaša vstajanje ob uri in odhod na delovno mesto. Ne nazadnje je delo med sodelavci pomembno za socializacijo in omogoča boljšo komunikacijo kot preko spleta,« je še dodala vodja marketinga pri MojeDelo.com. Z delom na lokaciji podjetja zaposleni tudi lažje vzdržujejo strukturo delovnega dne in preprečijo, da bi se službene obveznosti »zavlekle« v čas, ki bi ga lahko namenili za sprostitev, hobije in družino.