Kdo se boji decentralizacije interneta?

Za zdaj še predvsem med tehnološkimi navdušenci ne manjka pobud za razvoj tehnologij in protokolov v podporo web 3.0, nasledniku web 1.0 (z začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko je internet postal bolj dostopen širši javnosti) in web 2.0 (s preloma tisočletja, njegova glavna značilnost pa je možnost sodelovanja pri ustvarjanju različnih vsebin samih uporabnikov spleta). Web 3.0 za zdaj še nima enotne definicije, v temeljih pa bi uporabniki po zaslugi tehnologije blockchain lahko nadzorovali svoje podatke oziroma ti ne bi bili rokah tehnoloških velikanov.

Eden od glavnih argumentov zagovornikov web 3.0 je namreč ta, da so današnje spletne platforme »ujetnice« tehnoloških podjetij, kot so Amazon, Apple, Meta in Alphabet. Vsa omenjena podjetja kopičijo ogromne količine podatkov in preko spleta delijo prav tako ogromno različnih vsebin. Kost za glodanje je s svojimi malce norčavimi tviti vrgel vedno kontroverzni Elon Musk in dejal, da je web 3.0 le marketinška krilatica, a po drugi strani ni izključil »drugačne« prihodnosti interneta. Še en znani tehnološki milijarder se je pridružil razpravi (s tviti), in sicer Jack Dorsey, soustanovitelj in nekdanji direktor Twitterja. Z nekoliko bolj črnogledo konotacijo je prepričan, da je web 3.0 že v rokah investicijskega podjetja Andreessen Horowitz oziroma drugih investicijskih skladov, ki so že na primer vlagali v Meto.

Ob omenjenih tvitih se verjetno za glavo držijo zagovorniki web 3.0, ki želijo po pisanju portala CNBC internet z rok investicijskih skladov vrniti ljudem. Internet pa seveda ni edino področje, ki bi moralo biti po mnenju številnih podvrženo decentralizaciji. Prednjači finančna industriija, med najbolj gorečimi pobudniki pa so – podobno kot v primeru web 3.0 – podjetniki s kriptovalutami. Tudi v energetiki se po pisanju CNBC-ja dogajajo podobni premiki: »Vso energijo v uporabi so proizvajala le izbrana podjetja in jo nato prodajala množicam. Zdaj želijo nekateri posamezniki prevzeti nadzor nad svojimi energetskimi potrebami in energijo napraviti bolj decentralizirano.«

Vir: CNBC